Pogovor s plesalko hip-hopa in prejemnico Fokusove štipendije
Draga Sinja, lep plesni pozdrav na Paradinem portalu. Se spomniš, kdo je tebi prvi zaželel plesno dobrodošlico in zakaj si sploh začela plesati?
Lep pozdrav in hvala za povabilo. Moja plesna pot se je začela z baletom, v plesnem klubu Pirueta, vendar sem že takrat vedela, da to ni zame. Leta 2011 sem se s prijateljico vpisala na začetni hip-hop, ki ga je vodil Željko Božić. Takoj sem vedela, da je to ‘to’ in prihodnje leto sem že plesala v tekmovalni skupini s svojo prvo koreografijo Pleme. Plesati sem začela, ker me je ples že od nekdaj veselil in navduševal, še preden sem se vpisala v Kazino, sem pri šestih letih vse dneve poplesavala po sobi.
Kaj je na tem plesu takšnega, da te tako privlači?
Hip-hop me je takrat predvsem pritegnil zaradi glasbe, ki sem jo poslušala; Ciara, Rihanna, 50 cent … Ritem in melodije teh pesmi so me vedno spravile v gibanje, in ko sem odkrila, da je to hip-hop, sem si takoj zadala, da bom to trenirala. Ples me privlači, ker je sprostitev, zabava, ker mi dovoli biti jaz in se izražati. Veliko ljudi mi je že reklo, da sem med plesom čisto druga oseba kot drugače.
Se ti zdi, da imaš kakšen gib, ki je mogoče samo tvoj?
Za samo en gib bi se sicer težko odločila, ko pa sem začela trenirati, sem vedno v svojih ‘freestylih’ plesala gib ‘shuffle’ oziroma ‘lock it down’. Zdaj pa bi zase lažje določila stil in slog gibanja, ki pa je definitivno ‘flowy’.
Si članica Kazine. Ti veliko pomeni klubska pripadnost, kako si začutila, da si postala del kazinske ekipe?
Pripadnost mi pomeni ogromno, tudi sama raje plešem v skupini kakor solo, pri katerem je vedno prisotno veliko živčnosti in treme, v formaciji pa je med nami toliko podpore in ljubezni, da je tekma ali nastop le še zabava in odraz sreče. Zdi se mi, da sem prvič začutila pripadnost klubu na prvi avdiciji za tekmovalno skupino, kjer sem spoznala ljudi izven samo svoje skupine in takoj je bilo čutiti spodbudo in podporo vseh Kazincev do drug drugega.
Kdo pa so tvoji pedagogi, so oni hkrati tudi tvoji vzorniki ali jih imaš tudi kje drugje? In zakaj?
Moj trener je že od samega začetka Željko Božić, ki je seveda in vedno bo moj vzornik, imam pa tudi veliko drugih inspiracij, že iz Kazine bi rekla Ado Kogovšek, njeni ‘klasi’ so mi bili zmeraj zelo pri srcu kot tudi nasploh njen stil. Drugače pa je veliko plesalcev, ki me vedno znova navdihujejo, npr. EZtwins, Marko Stamenković, njih zelo spoštujem, saj so vse življenje posvetili plesu in so zdaj pri nas in v tujini zelo priznani plesalci. Lia Lačen, Nace Novak in Žiga Janškovec pa so trije mladi ustvarjalci na slovenski sceni, vsak z zelo značilnim stilom plesa, ki so mi zadnje leto velik navdih.
Imaš pa seveda tudi stike in uvid, kaj počnejo preostali plesalci, kajne? Kaj te pri plesnih kolegih navdušuje?
Najbolj me navdušujejo različni stili in zvrsti hip-hopa, ki jih plesalci pri nas obvladajo, npr. house, krump, popping … Pred kratkim sem spoznala tudi voguing, ki me je zelo fasciniral. Vesela sem tudi, da različni stili in plesi v Sloveniji končno dobivajo svoje mesto za nadaljnji razvoj. Tudi pri soplesalcih me najbolj navdušuje, kako ustvarjajo svoje platforme, omenila bi Next Generation Workshops organizacijo, ki omogoča mladim plesalcem učiti svoje stile in zvrsti plesa.
V katerih koreografijah najbolj uživaš?
Najbolj uživam v ‘old school’ hip-hop koreografijah, ki so lahko zares terapevtske, posebej če hočeš dati ven vsa čustva, ki ti ležijo na srcu, in pa house, kjer se resnično lahko sprostiš in uživaš.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Pri plesu me najbolj osrečujeta svoboda in sprostitev, ki mi ju omogoča, najbolj pa me žalosti, ko mi kaj ne gre in je treba 100-krat ponoviti in strenirati, vendar sem tudi po tem vedno zadovoljna s seboj.
Prejela si tudi Fokusovo nagrado v višini 100 evrov. Zakaj si se sploh prijavila na njihov razpis in kaj ti je poleg denarja ta izkušnja še prinesla?
Za nagradno igro mi je povedal Željko in sem mu takoj navdušeno odpisala, da se bom gotovo udeležila takšnega izziva. Prijavila sem se, ker se mi je zdela super zamisel; naučiš se kratko koreografijo, ki ti prinese malo več plesnega znanja in imaš pri tem še možnost zaslužiti denarno nagrado.
Si se pripravljena zavoljo plesa preseliti tudi iz Slovenije? Pri tem imam v mislih kakšen študij na plesni akademiji ali pa kar plesanje v kakšni skupina, recimo?
Za študij se še odločam, kam bom šla, vendar pa se kakšne priložnosti plesanja v skupini v tujini gotovo ne bi branila. Tudi glede fakultete malo premišljujem o možnosti v tujini.
Ali bo treba narediti najprej srednjo šolo, kar ti ne predstavlja težavo, saj si odličnjakinja, in potem odplesati kam drugam?
Seveda, prva je šola in potem vse ostalo!
Kaj je opcija B v tvojem življenju, če sploh obstaja? Ali je samo ples, ples, ples?
Ples je trenutno velik del mojega življenja, vendar imam veliko drugih strasti in zanimanj, tako da bomo videli, kako se vse odvije, trenutno še ne vem, kaj bi počela v življenju, ravno zato, ker me vleče v več različnih smeri.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Med šolo namenjam veliko svojega prostega časa učenju, drugače pa ga preživljam s fantom, družim se s prijatelji, poslušam glasbo, rišem in seveda gledam kakšno serijo in film tu in tam.
Si Ljubljančanka in zanima me, ali je v Ljubljani kakšen prostor, kamor rada zahajaš in zakaj?
Zelo rada grem s kolesom že samo v mesto, saj večino časa preživim doma, v Šiški, ali pa v šoli, za Bežigradom. V Centru pa sta mi bila vedno ena ljubših predelov Stari in Gornji trg, saj sem si vedno tam želela stanovati, poleg tega rada še kdaj zavijem v kako ‘second hand’ trgovino.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Ker postanem precej hitro prestrašena in začnem preveč razmišljati, mi je največji moto to, da imamo samo eno življenje in eno priložnost storiti vse, kar si želimo, ali je to plesati na ulicah, izpovedati ljubezen nekomu ali pa samo iti na zelo strašen vlakec smrti.
Kje si preživela poletje?
Poletje sem preživela malo na morju in malo doma. S starši sem bila v Novem Gradu, kjer imamo vikend, s fantom najprej na Crvenem vrhu, potem pa še v Premanturi in s prijateljicami v Portorožu in na kampiranju v Šobcu.
Kaj meniš, kakšna bo prihajajoča sezona, saj je bila že minula nekaj posebnega?
Upam, da bo lahko sezona potekala čim bolj normalno, saj so treningi v živo veliko boljši kakor prek spleta, mislim pa, da bo kljub temu leto tako v šoli kot na treningih nekaj posebnega, vendar sem prepričana, da karkoli bo, se bomo znašli.
Se boš udeležila državnega prvenstva, ki naj bi bilo v času jesenskih počitnic?
Tega pa še ne vem, seveda se moramo to najprej zmeniti s trenerjem, potem pa še spremljati razmere s pandemijo, vendar če bi, bi tekmovala z malo skupino, s katero sem zdaj že tri leta in mi res veliko tudi pomeni.
Kaj ti pomeni plesati?
Plesati mi pomeni biti jaz in se raziskovati.
