S svojim delom in tem, kar sem, puščam sledi

Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot oseba ter kot plesalka? Kdo si, Tjaša Kogej? Od kod prihajaš in kam si namenjena?
Ples je zame moja najboljša 24-urna služba, hobi in prosti čas obenem. In mnogo raje delam, ustvarjam, kot o sebi govorim. S svojim delom in tem, kar sem, puščam sledi, ki govorijo same zase.


Za vse tiste, ki bodo danes prvič brali o tebi, prosim, razloži, kako te je življenje pripeljalo do plesa in zakaj ravno ples?

Že kot majhna punčka sem bila večkrat na plesnih tekmovanjih, kjer je bila očijeva sestrična Bojana Rangus s svojim partnerjem Petrom Urankarjem članska prvakinja v standardnih plesih in zame takrat zvezda plesnega parketa na državni, evropski in svetovni ravni. Kot otroci smo ob robu plesišča na tekmah pobirali bleščice in perje, ki je odpadalo s plesnih oblek. Ponosna sem se oblačila v Bojanine tekmovalne obleke, ki jih je nosila, ko je bila moje starosti, in sem jih "podedovala". Vpis v plesno šolo in učenje korakov standardnih in latinskoameriških plesov je bilo neizogibno, pozneje pa sem s Poletjem v školjki bila odločena, da je Mojca Horvat tisti naslov, kjer želim plesati in tekmovati.
Zlati časi show dance plesa, turneje z Mojco po vsej Evropi, vrstili so se nastopi vse od Maastrichta do Dunajske mestne hiše; še danes se spominjam, kako zelo urejeni smo morali biti za čas po nastopu, ki smo ga imeli tam med dunajsko "smetano", in priprave, kaj obleči, so bile skorajda primerljive s tistimi za nakup maturantske obleke. Sledila so številna tekmovanja, državni prvaki in prva mesta na evropskih in svetovnih show dance tekmovanjih, nastopi na slovenski televiziji, ko je bil še živ recimo TV Variete, silvestrski programi in takratna zabavna oddaja Poglej in zadeni, kjer smo bili tedenski gostje, pogosti so bili tudi nastopi v Zagrebu na takrat najpopularnejši hrvaški razvedrilni oddaji Sedma noč. To so bile neprecenljive izkušnje in dogodivščine, ki so zasenčile ure in ure treningov in potenja v mali dvoranici, vsi stresni trenutki, odrekanja in ure neskončnih treningov so na mah zbledeli in ostal je le krasen spomin na vse te dni. To je bila zame odlična šola za življenje. Če dobro pomislim, kar velika večina moje generacije, ki smo na koncu plesali skupaj pri Mojci, so danes uspešni vsak na svojem področju, povezanim z umetnostjo; Katarina Čas, Uroš Belantič, Katja Šantl, Boris Kos, Miha Podrepšek, Gregor Luštek, Nina Fajdiga, Boštjan Pavček, Nataša Potočnik, Fiona

Je bil ples edina opcija v življenju ali si si želela, da te življenje odpelje še v kakšne druge vode?

Ples je bil vedno tu, skorajda v vseh obdobjih mojega življenja. Že kot majhna sem animirala sosedove otroke in za praznike pripravljala program, jim razdelila naloge in z njimi pripravila nastop za sostanovalce. Življenje me je po Poljanski gimnaziji po srcu še vedno držalo v tekmovalnem plesnem svetu, po pameti pa me je zamikal svet zakonov in prava, nato pa še svet novinarstva in španščine. Skok v svet latinskoameriške televizijske industrije je bila potem precej časa moja osrednja "delovna" misel in še danes je del mojega sveta, a vseskozi je bil ples tisti del mojega vsakdana, ki je krojil posebno radost in veselje..

Kdaj in zakaj si ustanovila Plesno šolo in klub Minimundo?

Prihodnje leto bo dvajset let od ustanovitve mojega plesnega sveta Minimundo. Prelomnica je bil zagotovo odhod v New York. Tam, daleč od doma, sem lažje ugotovila, kaj čutim in kaj moram čim prej storiti. Vedela sem, da lahko otrokom dam nekaj več, vse izkušnje in znanje, ki sem jih imela, hkrati pa sem čutila, kako zelo pomembno je, da otroci lahko svoje znanje tudi pokažejo recimo na tekmovanjih in ga tudi prepletejo med seboj v predstavo na gledališkem odru; zadnja leta so to plesne predstave na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega in SiTiTeatra. Z njimi otroci rastejo in prav to ostaja naša stalnica vse od prvih let do danes, kjer vsi plesalci Minimunda kot prijatelji, soplesalci in soigralci z novi znanjem tekoče plesne sezone nekaj ustvarijo. Ne gre zgolj za niz koreografij in plesov, ki so se jih med letom naučili, temveč se le-ti smiselno povezujejo, nadgrajujejo in plesalcem od treh let dalje ponujajo tudi igralsko izkušnjo, celovit nastop in spomin, ki ostane za vse življenje.

Kje Minimundo vidi svoje mesto v slovenskem plesnem prostoru? Predstavite se nam v vsem svojem blišču.

Minimundo združuje vse generacije plesalcev, in kot sem že omenila, poleg plesa ponuja našim članom tudi možnosti in priložnosti za ustvarjanje; od tod tudi bližina street dance show kategorije modernih tekmovalnih plesov, saj tam lahko pokažejo plesalci nekaj več kot le ples, zgodbo, pomembni so kostumi, rekviziti, skladnost izražanja s temo, ki jo plesalec, par ali skupina prikazuje. Z velikim veseljem to možnost ponujamo tudi vsem, ki ljubijo balet. Hkrati pa smo zelo veseli in ponosni, da krasno sodelujemo s Plesno zvezo Slovenije, ki nas vsako leto izbere za organizatorja kakšne pokalne tekme v modernih tekmovalnih plesih.
Na koga ste še posebej ponosni in zakaj?
Precej nehvaležno bi bilo izpostavljati le enega plesalca, saj so prav vsi, ki so kdajkoli prestopili naš prag in stopili v naš plesni svet Minimundo, nekako z nami zrasli, postali in ostali so naši prijatelji, to so naši Minimundo bratje in sestre. Ponosna sem na vse svoje plesalce, ki sem jim lahko z novimi znanji, nasveti in izkušnjami širila obzorje in stopila v njihova življenja; enako močno so prav vsi od njih stopili v moje srce, kjer ima še danes vsak od njih prav posebno mesto. Zelo ljubo mi je, ko srečam otroka, ki sem ga učila prvih plesnih korakov, danes pa je taisti otrok že odrasel, greva lahko skupaj na kavo in kot odrasla pokramljava o vsakodnevnih stvareh.
Seveda sem ponosna na vse uspešne uvrstitve, priznanja, diplome, medalje in pokale s tekmovanj, državnih in svetovnih prvenstev, na uspehe, ki so jih in jih še vedno dosegajo Minimundo plesalci in nenazadnje na svojo pravilno izbiro in pravo kombinacijo tistih, ki ustvarjamo skupaj, torej na vso ekipo, ki mi tako ali drugače pomaga pri t. i. piljenju Minimundo plesnih diamantov. Lepo je gledati svoje plesalce, ki so vztrajni, se trudijo in na vso moč trenirajo, tudi kadar sami odklenejo vrata dvorane, ter razveseljuje me dejstvo, da drug v drugem vidijo prijatelje in vzornike, si med seboj pomagajo pri bodisi vsakodnevnih težavah ali učenju, hkrati pa delijo med seboj trenutke radosti in to je to, kar šteje. Ta harmonija med njimi se vsako leto pokaže tudi na skupnih Minimundo poletnih plesnih počitnicah.

Zakaj tekmovati?

Čudovito vprašanje za vsakega plesalca, preden se prvič sooči z razglasitvijo rezultatov. Na to vprašanje znajo včasih bolje kot otroci odgovoriti njihovi starši. Žal opažam, na splošno pri tekmovalcih vseh zvrsti in kategorij, da je veselje prisotno le ob prvem mestu in je premosorazmerno s številom premaganih sotekmovalcev. Svoje tekmovalce učim, naj bodo razočarani res in samo takrat, ko bodo po odplesani točki sami nezadovoljni z nastopom in ne šele ob razglasitvah oz. takrat, ko medalje ne romajo v njihove roke. To, kar velja in ima težo, je vse drugo kot medalja. To, kar plesalce bogati, to, s čimer rastejo in jih dela srečnejše, so lepi trenutki in nepogrešljive izkušnje. Kdor zaupa vase, trdo trenira in se trudi ter na odru odlično pokaže naučeno, kar je mesece in mesece pilil v dvorani, ta je zame zmagovalec. Pokali, medalje in diplome s tekmovanj in prvenstev sčasoma zbledijo, to, kar pa ohrani ves svoj sijaj in ostane neizbrisno v spominu in za vedno v srcu, pa so vsi dogodki, skupna doživetja, ki jih moji plesalci dihajo skupaj kot Minimundo "family". Od tod tudi Minimundo – "we dance great moments".
V koliko zvrsteh se boste predstavili na letošnjem državnem prvenstva in na kaj ciljate?
Na letošnjem državnem prvenstvu se bodo Minimundo plesalci pomerili v street dance showu, v otroških, mladinskih in članskih kategorijah. Ciljamo na prepričljiv nastop in na zadovoljstvo v tekmo vključenih plesalcev. Zagotovo pa si vsak, ki se odloči iti na kakršnokoli tekmo, želi vse najboljše

Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?

Osrečujejo me moji srečni plesalci, ta naša povezanost, druženje ne zgolj na plesnem parketu, saj je naša dvorana minimundovcem postala skorajda drugi dom, lepo je živeti to veliko Minimundo "family", kot ji radi rečejo plesalci. Dobra energija med otroki in starši ter celotno Minimundo ekipo sodelavcev. Nepozabna skupna potovanja na svetovno prvenstvo in tamkajšnji uspehi, razigranost in posebna vzdušje med njimi ob druženju, ko po recimo bolj vihravem dnevu pridem v dvorano in me zajame val objemov otrok, nasmehi na obrazih otrok, zadovoljstvo, pozitivizem in aktivni starši. Malo manj ljuba pa mi je pretirana tekmovalnost med plesalci, ki sem ter tja zasenči tisto bistvo, zakaj se pleše. Ples je tisti, ki združuje in je tista lepa, zabavna, svetla, sončna plat življenja, to, kar vrti svet na bolje.
Komu si najbolj hvaležna za svojo kariero?
Vsekakor staršema in bratu ter babici in dedku. So moj vzor, večna spodbuda in optimizem, stebri opore in moj navdih, kompas, kadar mislim, da moram vprašati za pot. Sicer pa sem hvaležna prav vsem ljudem, ki so prišli na to mojo pot, v moj svet in v njem pustili svoj pečat, ki je odslikal njih same. .
Ali spremljaš slovenske plesalce, hodiš na plesne predstave? Od kod Slovencem in Slovenkam takšen plesni talent?
Seveda sem redna obiskovalka plesnih in gledaliških predstav, budno spremljam vse in se veselim vseh slovenskih plesnih uspehov tako doma kot tudi njihovih prebojev v svet. Slovenci kar znamo in smo uspešni v vsem, česar se lotimo. Neskromno rečeno imamo vse najpomembnejše sestavine za zmagoslavje in uspeh.
Si človek, ki načrtuje ali bolj puščaš življenju, da gre kot je namenjeno?
Uf, veliko načrtujem, brez tega ne gre, v veliki družini, kot je naša Minimundo, ne gre brez dobre organizacije in načrtovanja, hkrati pa je tu veliko sproščenosti. Nekako skušam kombinirati oboje.

Ali je v tvojem urniku čas tudi za neplesne dejavnosti? Kaj počneš kadar ne plešeš?

Tudi kadar ne plešem ,se mi tla pod nogami vrtijo (smeh) in moj ustvarjalni duh nikoli, niti med spanjem ne počiva. Všeč mi je vse, kar diši in nosi v sebi pristen latino temperament, kadar imam čas, se z užitkom vrtim po kuhinji, se veselim pospravljanja in urejanja, rada nakupujem, šivam, hodim na koncerte in predstave, potujem, odkrivam, kaj vse se še skriva na tem našem lepem planetu, in aktivno preživljam prosti čas, če se le da, kje v naravi, v dobri družbi ali pa tudi sama, in seveda s soncem nekje ob strani.
Naštej  tri ali pa pet stvari, ki so vedno s tabo ali na treningu ali na predstavi ali kjerkoli. Brez česa ne greš nikamor?
Telefon, parfum, maskara, elastika za lase in dobra volja.
Po čem meniš, da si prepoznavna, da ljudje rečejo, ja, to pa je naša Tjaša?
Na to vprašanje bi verjetno najbolje odgovorili kar moji plesalci sami. Mislim, da kar dajem, tudi dobim, rada jih presenečam v najširšem pomenu besede in oni pozitivno presenečajo mene. Gre za prijetno vzajemnost.

Je s tabo lahko ujeti korak oziroma kdo ga najlažje?

Če si nekdo resnično želi korakati z mano, mislim, da to ni težko. Sicer pa prav vsak, kdor želi, lahko stopi v naš Minimundo svet in z lahkoto zapleše z nami.
Kateri je tvoj življenjski moto?
Nimam posebnega mota v življenju oz. težko bi se podpisala le pod enega. Nadvse rada pa večkrat preberem kakšno prodorno razmišljanje, zanimiv pogled na svet, modro misel. Morda bi izpostavila to, da plešemo, živimo za nepozabne trenutke, slogan, ki se je nekako prilepil tudi na Minimundo: "We dance great moments!"
View Gallery 16 Photos