Pri plesu sta mi najbolj všeč svoboda in nedefiniranost same panoge

Kdo si, Matej Voušek, in kam si namenjen? Predstavi se našim bralcem in bralkam kot oseba ter kot plesalec.
Sem 21-letni študent farmacije in plesalec. Namenjen sem, kamor me bo usoda popeljala, na poti pa nameravam doživeti čim več, nabrati čim več izkušenj, se iz napak in padcev kaj naučiti in biti zadovoljen, če se ozrem in vidim pot, ki je že prehojena.

Kaj je botrovalo odločitvi, da se začneš ukvarjati s plesom, in kdaj? Kdo te je navdušil za ples, če sploh kdo?
Že od majhnih nog sem bil vključen v veliko obšolskih aktivnosti, treniral tenis, hodil v glasbeno šolo, na tečaj nemščine, taborniki itn. Časa za ples (kljub temu da sem že od nekdaj rad poplesaval po stanovanju) nekako ni bilo. Šele okoli 12. rojstnega dne, ko sem ugotovil, da tenisa verjetno ne bom nadaljeval na tekmovalni ravni, sem začel iskati druge športne aktivnosti. Ravno takrat je imela Kazina dan odprtih vrat, kjer sem na klasu show dancea kar hitro ugotovil, da mi je ta zvrst všeč. Mama me je še isti dan vpisala in tako se je pod vodstvom Mirjam Podobnik vse začelo. Ker prej plesnega sveta nisem spremljal oziroma sem o njem vedel zelo malo, sem se za ples navdušil predvsem sam, morda občasno videl tudi kakšen posnetek, kar je zagotovo pripomoglo pri moji končni odločitvi za ples.
Ostajaš zvest Kazini že celo svoje plesno obdobje. Zakaj nikoli nisi prestopil v drug klub?
Ne vem, po pravici povedano nikoli nisem razmišljal o drugih plesnih šolah. Ko sem začel plesati, je bila Kazina po dosežkih v tej plesni zvrsti v samem vrhu in glede na lanskoletne rezultate na mednarodnih tekmah tam tudi ostaja. Gotovo pa potem, ko nekaj časa nekje plešeš, najdeš svoj "plesni krog prijateljev" in ostajaš v plesni šoli tudi zaradi same družbe in odnosa s trenerji. Sam se tudi danes ne vidim v drugi plesni šoli, Kazina ostaja moj drugi dom.
… (foto: Nikola Janušič)
Si imel težave v šoli, ker si namesto na "moške" dejavnosti raje odhajal na plesne?
Ne, težav na srečo nikoli nisem imel, morda je bila kakšna pripomba kdaj ali pa me je kdo nekoliko čudno pogleda,l ko sem rekel, da grem na plesne, ampak ničesar takega, kar bi me potrlo ali zmanjšalo mojo ljubezen do plesa. Morda je pripomoglo k temu tudi dejstvo, da sem večino osnovne šole (kjer se ponavadi take težave pojavijo) treniral tenis, plesati sem začel šele v zadnjih razredih, ko so imeli sošolci že izoblikovano mnenje o meni in sem že imel stalno družbo v razredu.
Kateri plesni stili so ti najbolj všeč oziroma se lahko v njih najbolje izraziš? In zakaj?
Ker sem po starosti in ravni plesa prva leta kar zaostajal za soplesalci, sem od nekdaj veliko poudarka namenjal tehniki. Zato sem vedno rad plesal jazz in show dance, kjer je prisotnih veliko tehničnih elementov, ki so po mojem mnenju bolj športni kot umetniški del plesa. Zadnja leta mi postaja vedno bolj všeč tudi modern, predvsem zaradi izraznosti in velike svobode giba, večjega umetniškega aspekta. Kar nekaj časa plešem tudi step, v katerem se še nekoliko iščem.
Glede na to, da se ukvarjaš s t. i. modernimi tekmovalnimi plesi, se udeležuješ tudi tekmovanj. Kaj ti pomenijo? Kako se na njih pripravljaš? Kaj nudijo?
Res je, še vedno se udeležujem tekmovanj. Skozi odraščanje so bile tekme vedno nek dogodek, ki te je motiviral in predstavljal nek cilj, za katerega si celo leto pridno delal in se pripravljal. Seveda pozneje hitro ugotoviš, da tekme niso vse in da so majhen, a kljub temu pomemben del plesalčeve kariere. Čeprav mi sistem tekmovanj v Sloveniji ni pretirano všeč, se vedno veselim mednarodnih tekem, saj tam spet vidim prijatelje in znance z vseh koncev sveta oz. Evrope. To je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj še vedno tekmujem, saj zelo rad sklepam nova poznanstva. Zadnjih nekaj sezon se na tekmovanja zaradi pomanjkanja časa in študija nisem pretirano pripravljal, ponavadi začnem z bolj intenzivnimi treningi kakšen mesec pred samo tekmo.
Nam lahko poveš, na katere uvrstitve si najbolj ponosen? Kolikokrat si bil državni, evropski in svetovni prvak in v katerih stilih?
Trenutno sem najbolj ponosen na lanskoletni solistični bron na svetovnem prvenstvu v show danceu v Nemčiji, saj na tej tekmi že dolgo ni bilo toliko dobrih in talentiranih plesalcev. Do danes sem nabral že kar nekaj dosežkov, na državni ravni sem v dvojicah s Tino Turk dosegel prvo mesto že v vseh treh kategorijah (show, jazz, modern), na mednarodnih tekmah pa sva se vedno uvrstila med 1. in 4. mestom, na kar sva zelo ponosna. V malih skupinah in formacijah smo že šestkratni svetovni prvaki v modernu in enkrat v showu.
… z Mitjo Popovskim …

Kakšna je tvoja komunikacija s koreografom Mitjo Popovskim, ki je nekako tvoj glavni koreograf? Zakaj meniš, da je dober, kaj ceniš pri njem, kako sodelujeta?
Z Mitjo sodelujem že dolgo, je koreograf vseh točk, s katerimi nastopam in tekmujem. Je izredno kreativen in izviren, zato tudi ostajam pri njem. Pri sestavljanju točk se vedno čisto prepustim njegovi viziji, potem ko pa stvar nekoliko predelam in preplešem, pa najdeva kakšne koščke, ki mi morda ne ležijo in jih izboljšava ali spremeniva, da se v koreografiji počutim bolj udobno in domače. Ta način dela mi je zelo všeč in mi ustreza.
Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno sceno, na tisto, ki jo najbolje poznaš? Kdo te navdušuje in kdo mogoče ne toliko? Kaj bi bilo treba spremeniti?
Sam imam največ stika s plesalci na tekmah, pa še to je zelo majhen košček slovenske plesne scene in samo od tam težko vidim širšo plesno sliko in govorim o njej. Od tega, kar poznam, se mi zdi, da smo Slovenci plesno zelo napredni in nadarjeni, sploh če pogledamo, kako malo nas je v primerjavi z večino drugih držav. Najbolj me navdušujejo soplesalci, s katerimi preživim ogromno časa na treningih. Še posebej ko vidim, da nekdo, ki ga imaš rad, trdo dela in posledično uspe ali pa osvoji zadani cilj. To je zame ogromna motivacija.
… (foto: Nikola Janušič)
Kaj si želiš doseči še letos in kaj v prihodnosti?
Ker je študij na prvem mestu, bi seveda rad uspešno opravil študij farmacije. Kar bo ostalo časa, bi rad namenil plesu in prijateljem. Pomemben plesni datum v bližnji prihodnosti je definitivno 28. maj, saj imamo takrat prvo predstavitev Kazinske plesne predstave, na katero se z Mitjo pridno pripravljamo že celo leto. Potem pa so tu še državna prvenstva v juniju in potlej mednarodne tekme jeseni. Glede prihodnosti še nimam pričakovanj, saj je dela za študij vedno več, časa pa žal ne. V najboljšem primeru se bom še naprej lahko udeleževal tekem, drugih večjih plesnih načrtov pa ta moment še nimam.
Imaš mogoče kakšen značilen gib, gibanje, po katerem bi te lahko prepoznali?
Težko govorim prav o značilnem prepoznavnem gibu, lahko pa rečem, da se najbolje počutim v zraku, se pravi ob izvršitvi skokov, saj sem že kot otrok občudoval posnetke baleta ali kakšne druge zvrsti, kjer so plesalci dobesedno poleteli čez oder.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Pri plesu sta mi najbolj všeč svoboda in nedefiniranost same panoge. Najdeš lahko ogromno stilov in zvrsti, poiščeš, kaj ti najbolj ustreza, ali pa si izmisliš čisto svojo smer in narediš nekaj novega. Ples res ne pozna meja in menim, da lahko vsak najde neka,j kar mu je všeč in ga osrečuje. Težko rečem, da me kaj žalosti, morda kdaj pomislim, kje bi danes bil, če bi začel plesati takrat, ko sem že vedel, da me to veseli (se pravi okoli šest let prej ). Vendar vedno pomislim na pozitivno plat vsega, sem hvaležen za vsa leta, ki sem jih do zdaj lahko preplesal, in se ne obremenjujem s stvarmi, na katere danes nimam več vpliva.

Si tudi študent farmacije, kar zahteva ogromno tvojega časa. Kako usklajuješ študij in ples?

Res je, čas ni ravno na moji strani. Seveda ostaja nekaj časa za ples, verjetno nekoliko manj, kot bi želel, ampak kljub temu dovolj, da lahko rečem, da ples ni le hobi. Še najtežje je menjavanje misli z ene dejavnosti na drugo, se je že dogajalo, da sem imel izpit in potem po izpitu tekel direktno na avtobus, ki nas je odpeljal na svetovno prvenstvo. Ker študij ni najbolj fleksibilen in je za veliko predmetov prisotnost obvezna, moram malo bolj previdno načrtovati treninge, predvsem pred tekmami. Ampak zaenkrat še gre.
In kam te bo zaneslo, med plesalce ali farmacevte?
Kljub temu da sta mi obe stvari zelo pri srcu, me bo tok zanesel med farmacevte oziroma bom tja kar prostovoljno zaplaval. Ples me bo verjetno spremljal v različnih oblikah skozi celotno življenje, iz farmacije pa bi rad naredil kariero, saj me zelo zanima, hkrati pa je od obeh dejavnosti finančno veliko bolj stabilna in varna odločitev. Zaenkrat nimam namena iti v tujino na kakšno plesno akademijo.
Kaj te veseli poleg plesa? Če sploh kaj?
Seveda, zelo rad potujem, to me izredno razveseljuje. Kot sem že prej omenil, rad spoznavam nove ljudi, poslušam njihove zgodbe in sklepam nova prijateljstva. Hkrati se mi zdi, da z vsakim potovanjem nekoliko osebnostno zrastem in sam sebe bogatim z različnimi izkušnjami. Lansko leto smo z Mitjo odpotovali v Južno Afriko za tri tedne, kar je bila verjetno ena mojih najljubših destinacij do zdaj.
Kadar sem doma, pa prosti čas najraje preživim v krogu ožjih prijateljev, družine ali pa sam s sabo v plesni dvorani.
Naštej tri – ali pa če jih imaš – pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako. Brez česa ne greš nikamor?
Vedno imam s sabo telefon, kjer imam vso glasbo, slušalke, dobro voljo in kakšen aktualen učbenik, praktikum ali zvezek, da lahko med daljšimi premori naredim kaj za faks. Na treningih in tekmah se mi zdi pomembno, da sem udobno oblečen in da se lahko v oblačilih prosto gibljem. Najljubši kos oblačila za na tekmo je topel in udoben pulover, ki je darilo soplesalca in prijatelja Tomija Čineja. Na njem je natisnjeno sporočilo oziroma moto, ki mi veliko pomeni, zato se na nastop ali tekmo skoraj vedno ogrevam v njem.
Mateja boste lahko spoznali tudi v oddaji Parada plesa, ki bo na sporedu 17. maja ob 22.00 na TV3. (Foto: Matej Korošec)
Po čem si prepoznaven in drugi rečejo, ja, to je pa naš Matej? Misliš, da obstaja kaj takega?
Ljudje mi velikokrat rečejo, da sem pozitiven in zgovoren ter da se rad smejim. Kdaj celo slišim, da sem prevelik optimist, ampak dokler ne bo kaj hujšega, sem tudi na to ponosen.
Kateri je tvoj življenjski moto?
Trdo delaj pa bo tvoj trud enkrat poplačan.
Kaj pomeni zate plesati?
Izpopolnjevati se hkrati na duševni in telesni ravni.

View Gallery 14 Photos