Draga Manca, draga Klara, poletni pozdrav, in zaupajta, kje sem vaju zdajle zmotila?
Manca & Klara: Trenutno se sproščava v kampu Valkanela na Hrvaškem.
Koliko časa si bosta vzeli za dopust oziroma počitnice? In katera obveznost vaju čaka potem?
Manca & Klara: Prosti čas bova izkoristili do 27. avgusta, potem bova s poletno baletno šolo v Mariboru začeli novo šolsko leto polno novih izzivov.
Srečale smo se na v Zagrebu na baletnem tekmovanju Mia Čorak Slavenska. Sta zadovoljni s svojim nastopom, s tekmovanjem nasploh? Kaj je bilo najbolje in kaj mogoče malo manj dobro?
Manca: S svojim nastopom sem zadovoljna, čeprav bi lahko odplesala tudi bolje. Pridobila sem novo izkušnjo, še posebej s tem, da sem prvič plesala variaciji iz predstave. Zelo sem hvaležna, da sem imela možnost sodelovanja.
Klara: S svojim tekmovanjem sem zadovoljna in tudi ponosna nase, saj sem prvič plesala na tako velikem odru. Zelo sem tudi hvaležna za to priložnost. Seveda pa moj nastop ni bil perfekten, saj potrebujem še veliko izkušenj, a sem zelo zadovoljna ter ponosna nase.
Danes bodo nekateri prvič brali o vaju, zato se nam predstavita, kdo sta kot osebi in kot plesalki? Torej, kdo sta dvojčici Manca in Klara Strmčnik in kam sta namenjeni?
Manca: Sem 14-letna baletka, ki obiskuje ure baleta od petega leta starosti. Imam zelo natrpan urnik in zelo malo časa za druge stvari. Moja strast je tudi fotografiranje, kamor me je popeljal moj brat Ožbi. Prosti čas rada preživim s prijatelji, včasih jim spečem tudi kakšno sladico.
Klara: Sem Klara Strmčnik, stara 14 let. Moja velika strast je ples, zelo rada pa tudi rišem, fotografiram, si urejam svoje nohte ter jaham konje. Kolikor mi čas dopušča, se družim s prijatelji, z njimi grem na pijačo, v kino ali na bazen.
Kdo pa je ‘kriv’ za balet? Zakaj sploh balet in ne kakšna druga plesna zvrst? Koliko časa že plešeta?
Manca & Klara: Vse se je začelo, ko naju je mama vprašala, s čim bi se radi ukvarjali. Seveda sva ji odgovorili, da želiva na balet. Torej je za to ‘kriva’ najina mama. Balet je nekaj posebnega, in mislim, da sva to spoznali že v otroških letih. To leto bo že deseto leto najine baletne poti.
Ali vse stvari v življenju počneta skupaj ali je tudi kaj takega, česar ne, in kaj recimo?
Manca & Klara: Večino časa sva skupaj, le redke stvari počneva posebej. Zelo sva povezani in si pri vseh stvareh v življenju pomagava in svetujeva.
Napišita nam, katere šole obiskujeta – tako baletne kot ‘normalne’. Kdo so vajini baletni pedagogi? Za Galino Čajko Kuhar vem, za preostale pa ne.
Manca & Klara: Obiskujeva Osnovno šolo Koroški jeklarji – Ravne na Koroškem, Glasbeno šolo Radlje ob Dravi ter dodatno še Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Imava končanih pet let flavte v Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, flavto sva morali opustiti, ker nismo mogli uskladiti urnikov. V Radljah naju poučuje Galina Čajka Kuhar, v Mariboru pa naju je spremljala Helena Valerija Krieger. Seveda pa bi radi omenili vse mentorje iz poletnih šol,ter svojo razredničarko in vse preostale učitelje, ki nama pomagajo ter spodbujajo na najini baletni poti.
Na trening, na vaje se iz Radelj ob Dravi vozita večkrat na teden v Maribor, kajne. Nam opišeta en tak vajin naporen dan, da si bomo znali predstavljati, kaj pomeni učenje baleta.
Manca & Klara: Zjutraj vstaneva okrog šeste ure, malo čez sedem se odpraviva v šolo, po končanem pouku odhitiva domov, kjer naju že čaka kosilo, malo se spočijeva ter se pripraviva za baletni trening. Včasih naju v Maribor peljejo najini starši, če pa starši nimajo časa, se z vlakom peljeva do Vuzenice in naju od tam naprej v Maribor peljejo starši najinega prijatelja in soplesalca Mara (Vranaričiča, op. u.). Domov prideva ob devetih zvečer. Narediva domačo nalogo (včasih jo morava narediti zjutraj). Nato pa se odpraviva v posteljo.
In kam naprej po končani osnovni šoli? Že vesta, kaj si želita?
Manca: Želim si obiskovati umetniško gimnazijo in balet na Konservatoriju v Mariboru.
Klara: Hočem uspešno zaključiti osnovno šolo ter opraviti sprejemni izpit na Konservatoriju v Mariboru.
Koga od plesnih oziroma baletnih zvezd občudujeta?
Manca & Klara: Seveda je najina največja vzornica mentorica Galina Čajka Kuhar, ki nama je na najini plesni poti zelo pomagala in naju veliko naučila. Prav tako nama je zagotovila, da sva pridobili veliko izkušenj.
In katera bi bila tista sanjska vloga, ki si jo želita nekoč odplesati?
Manca: Meni so vse vloge sanjske. Še posebej pa si želim odplesati Navihanko, Labodje jezero, Bajadero.
Klara: Prav tako bom jaz vesela vsake vloge v predstavah. Zelo so mi všeč:Giselle, Copellia in Navihanka.
Seveda se vaju spomnim tudi z lanskega tekmovanja v Lendavi. Kaj vama pomenijo tekmovanja, imata pred tem nastopom tremo in kako jo obvladujeta?
Manca: Tekmovanja mi pomenijo veliko, saj dobim neko možnost, da se izkažem. Brez treme seveda ne gre, ampak jo poskušam obvladovati s tem, da se naličim, poslušam svoje najljubše skladbe in podobno.
Klara: Vedno imam malo treme, a ko sem na odru, se le ta zmanjša.
Na katere dosežke sta najbolj ponosni do zdaj, pa ni nujno, da so to tekmovanja? Česa se radi spominjata?
Manca & Klara: Radi se spominjava poletnih šol in druženja s prijatelji. Ponosni sva na vsa tekmovanja, še posebej pa na Temsig, saj je bilo le to najino prvo.
Klara: Tam sem dosegla zlato plaketo in nagrado za mladega perspektivnega plesalca.
Manca: Jaz pa sem prav tako ponosna na svoje drugo Temsig tekmovanje na katerem sem dosegla drugo mesto in srebrno plaketo.
Se lahko recimo zgodi, da ena od vaju neha plesati? Bo potem to storila tudi druga?
Manca & Klara: O tem nisva do zdaj še nikoli razmišljali. Čeprav upava, da se to ne bo zgodilo, ker imava večinoma iste interese. Seveda pa nikoli ne veš, kam te bo življenje popeljalo.
Ali sošolci in sošolke spremljajo vajino plesanje in kaj menijo?
Manca & Klara: Najini sošolci naju zelo podpirajo in nama zelo pomagajo, če potrebujeva dodatno pomoč pri šolskih stvareh. Prav tako naju vedno spremljajo, kako nama je šlo na tekmovanjih. Če pleševa na kakšni prireditvi, si jo z veseljem ogledajo.
Kaj je pri baletu najbolj všečno in kaj malo manj?
Manca: Najbolj mi je všeč, kako lahko na odru uživaš ter se izražaš z gibi. Seveda pa se moraš tudi veliko stvarem odreči.
Klara: Všeč mi je, ko se učimo nove plese in seveda ko to predstavimo na revijah, ter nastopih. Seveda pa se, kot je omenila že moja sestra, odrečeva veliko stvarem, kot so druženje s prijatelji in dejavnostim v šoli.
Kaj pa Manca in Klara počneta, kadar ne plešeta, ne razmišljata o baletu? Je sploh kdaj?
Manca: Seveda imava kdaj tudi kaj prostega časa, predvsem med vikendi. Jaz najraje rišem, se družim s prijatelji, fotografiram, jaham, nakupujem.
Klara: Rada se družim s prijatelji, poslušam svojo najljubšo pevsko skupino BTS, preberem kakšno dobro knjigo in s sestro ogledam kakšen film, rada tudi ‘pocrkljam’ svojega mucka Natkona.
Naštejta tri ali pa pet stvari, ki so vedno z vama, ne glede na to, ali gre za trening, nastop šolo, izlet? Brez česa ne gresta nikamor?
Manca: Seveda ne gre brez telefona, slušalk, saj zelo rada poslušam glasbo, ter plastenke za vodo.
Klara: Stvari, ki so vedno z mano, pa so: plastenka z vodo, telefon, pilica za nohte, denarnica, slušalke, pa lahko bi se še kaj našlo.
Manca, kaj meniš, po čem si najbolj prepoznavna?
Manca: Mislim, da me ljudje poznajo po moji živahnosti. Sem optimist, majhne postave, družabna ter seveda baletka.
In kaj je značilno zate, Klara?
Klara: Sem mirna, rada imam živali in svoje prijatelje ter – kot moja sestra – majhne postave. Velikokrat pa se tudi hitro razjezim.
Plesati balet pa je?
Manca: Je nekaj posebnega, saj lahko pripovedujemo zgodbo brez besed, z gibi in s čustvi. Prav zato se mi zdi edinstven in magičen.
Klara: Čarobno in zelo zabavno, seveda pa je treba tudi veliko vaditi, da dosežeš svoje cilje.
In postati balerina … ?
Manca: Je nekaj posebnega, kar si želim v prihodnosti. Na odru lahko pokažeš sebe in uživaš na odru pod žarometi.
Klara: So moje sanje že kaj precej časa, vem pa, da je pred menoj še dolga pot.
