Ples kot umetnost me spodbuja k razmišljanju, mi zbuja občutke in vprašanja

Nina, se nam lahko za uvod predstaviš. Kdo si in kam si namenjena?
Sem Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Poleg tega sem še marsikaj, a ne bom naštevala, ker bom potem preveč stereotipna. Živim pa precej v trenutku, zato težko razmišljam o tem, kam sem namenjena.

Kako je ples priplesal v tvoje življenje?
Ples ni priplesal v moje življenje, ampak sem jaz priplesala na svet. Plesala sem od malega, zato me je mama že v vrtcu vpisala na balet. Potem pa so se stvari razvijale …
Zakaj si se odločila po plesni karieri zamenjati plesne copate za pisalno mizo?
Nikoli se nisem zavestno odločila za ta prehod, prišla je priložnost za nekaj bolj stabilnega v svobodnem življenju, ki sem ga imela pred tem pa sem poskusila in ostala. Prišel je občutek, da lahko na tem delovnem mestu naredim več za ples in plesno sceno.
Kaj počneš kot svetovalka za ples na JSKD, kjer si nasledila legendarno Nejo Kos?
Predvsem bi rekla, da nadaljujem delo Neje, ki je vzpostavila odlične projekte. Opus je vsekakor eden izmed njih. Jaz sem samo nekatere stvari preoblikovala in nadgradila. Opus je postal mednarodno tekmovanje z več fazami. Živa je tridnevni festival plesne ustvarjalnosti mladih s tujimi gosti in pestrim spremljevalnim programom. Zraven otroškega mini festivala Pika Miga sem vzpostavila bienalno mednarodno konferenco Plesne pedagogike, ki bo letos oktobra že tretja. In še veliko drugega. Letošnja novost pa je obuditev Poletne plesne šole, ki jo po skoraj dvajsetih letih prekinitve obujam, ker želim, da obstaja priložnost, kjer se lahko plesalci iz različnih plesnih šol in društev srečajo, skupaj plešejo, ustvarjajo, se poizkusijo v različnih plesnih tehnikah in se ob vsem tem zabavajo ter družijo.

Budno spremljaš razvoj mladih plesalcev pri nas. Kakšen je in kdo je najbolj zaslužen
za njihov razvoj?
Za razvoj mladih plesalcev so največ zaslužni njihovi mentorji, ki delujejo že več let in so se razvili v odlične plesne pedagoge, ki v svoj razvoj in dodatno strokovno usposobljenost še zmeraj vlagajo. To so pravi plesni učitelji, ki svoje delo jemljejo za izziv in razvoj, so ustvarjalni in vedoželjni. Takšne mentorje imamo v Ljubljani, Kranju, Celju, Velenju, Mariboru, Laškem, Krškem, Izoli, Brežicah pa še kje, da slučajno koga ne pozabim. Takšni učitelji s svojim odnosom do plesa kot umetniške zvrsti otroke in mlade razvijajo v plesalce, ki plešejo, ustvarjajo in mislijo s svojo glavo. Plesalce, ki uporabljajo plesno tehniko, da lažje artikulirajo vsebine, ki jih vznemirjajo, ki so primerne njihovi stopnji razvoja in ki zrcalijo čas, v katerem živimo.
Razloži nam, kaj Opus plesna miniatura pomeni v slovenskem prostoru?
Letošnje leto bo že 24. državno tekmovanje Opus in 8. mednarodno. Opus je prvenstveno spodbuda za ustvarjanje. Če je spodbuda za ustvarjanje tekmovanje, pa naj bo tako. Dokaz, da je tekmovanje močna spodbuda, je vsakoletno povečanje števila prijav. Letos je bilo prijavljenih 204 miniatur, vendar je prišlo do nekaj odpovedi, tako da mislim, da smo zdaj na številu 197. Veliko danes profesionalnih plesnih ustvarjalcev je sodelovalo na Opusu. Ko je bil 20. Opus, smo v Celju iskali sledi in lahko naštejem nekaj plesalcev, ki so sodelovali na Opusu: Aleš Čuček, Nastja Bremec, Vita Osojnik, Tina Dobaj, Tina Valentan, Maja Kalafatić, Urša Rupnik, Boštjan Antončič, Ana Štefanec in še in še. Dejansko je Opus tudi nek detektor mladih talentov, ki pa so hkrati delavni in tako poleg vseh ostalih plesnih vaj ustvarijo še solo ali duet. Na Opusu vsako leto posebej nagradimo plesalce, ki se več kot devetkrat prijavijo na Opus, in takih primerov je bilo že precej. Neverjetno je, kako se nekateri mladi okužijo s tem in vsako leto že komaj čakajo novo temo, da začnejo ustvarjati. In pri tem me veseli, da četudi morda niso prejeli najvišjega priznanja, tega ne vzamejo kot znak za prenehanje, temveč za motivacijo za nadaljnje delo na plesnem področju.
Za letošnji Opus si prejela rekordno število prijav, več kot 200. Čemu pripisuješ takšen naval in kako bo potekala selekcija? Kakšno bo državno prvenstvo, kje in kdaj bo, kdo bo sestavljal žirijo?
Predvidevam, da je razlog za tak porast prijav (lani jih je bilo rekordnih okrog 130, letos pa kar skoraj 200) tudi ta, da smo z našim strokovnim usposabljanjem plesnih učiteljev (seminarji, delavnicami) spodbudili mlajše plesne pedagoge, da oni spodbujajo otroke in mlade (tudi iz lastne izkušnje Opusa), da se prijavijo. Na ta način se razvijajo mladi plesalci in tudi mladi plesni pedagogi – njihovi mentorji.
Glede na število prijav bomo letos prvič organizirali izbor, ki bo potekal v kategorijah, kjer je preveč prijav. Tričlanska strokovna žirija bo v vsaki kategoriji izbrala miniature, ki se bodo uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 9. in 10. aprila v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. Plesni ustvarjalci v starostnih skupin B in C, ki bodo na državnem tekmovanju prejeli zlato priznanje, pa se bodo uvrstili na mednarodno, ki pa bo 11. junija v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Žirijo na državnem tekmovanju za starostni skupini A1 in A2 bodo sestavljale Barbara Kanc, Minka Veselič Kološa in Daša Grgič; za B in C pa Katja Legin, Vita Osojnik in Gregor Luštek. Na mednarodnem imamo mednarodno žirijo: Roberto Olivan (španski koreograf in plesalec), Marta Bevilacqua (italijanska koreografinja in plesalka) in slovenska predstavnica Katja Legin. Več o žiriji in vsem je na naši spletni strani in na FB strani Dance JSKD.
V juniju pa organiziraš tudi mednarodno tekmovanje. Zakaj si se odločila še za odprtje plesne meje?
Za mednarodno raven, letos bo že osmo tekmovanje, sem se odločila, ker sem imela občutek, da potrebujejo mladi slovenski plesni ustvarjalci dodatne izzive, srečanja, primerjave.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?
Ples ima toliko ravni, na katerih te lahko uresničuje, je pa bistveno zavedanje, s kakšnim namenom kaj počneš, sploh pa, kdaj kaj postaviš na oder in zakaj. Najmanj mi je po godu v plesu, ko sem v vlogi gledalke in gledam plesalce, ki ne vedo, zakaj so na odru, se o tem sploh ne vprašajo, o tem ne razmišljajo.

Je bila pri tebi tudi kdaj opcija B, početi v življenju tudi kaj drugega?

V življenju me je zanimalo veliko stvari, vendar je bil ples zmeraj na prvem mestu. Zelo me je zanimala vizualna umetnost, študirala pa sem kemijo in lahko bi ostala tam in šla v znanstveno raziskovanje (za katerega potrebuješ tudi veliko ustvarjalnega duha), vendar se mi je v času študija v smeri plesa odpiralo toliko vrat, da sem tista za vstop na raven mlade raziskovalke zaprla.
Kako gledaš na slovenski ples? Kakšen je? Spremljaš tudi preostale nekoliko popularnejše plesne zvrsti in ustvarjalce?
Slovenski ples je zelo dober, vendar je podhranjen. Na profesionalni ravni potrebuje sistemske rešitve, ki si jih po toliko letih dela in neverjetnega razvoja zasluži. Ples je samostojno področje in bi na ministrstvu za kulturo moral biti tako tudi obravnavan. Trenutno balet spada pod področje glasbe, sodobni ples pa pod uprizoritvene umetnosti. To ni v redu. Rada gledam različne zvrsti plesa, tudi popularne, sem velikokrat fascinirana, vendar pa o tem plesu ne razmišljam, ostane zgolj pri fascinaciji, ples kot umetnost pa me spodbuja k razmišljanju, mi zbuja občutke in vprašanja.
Nina v avtorski predstavi What a feeling iz leta 2006. (Foto: Simon Schwinge)
Kateri je tvoj življenjski moto?
V tem času so zame pomembne besede: empatija, dialog, ustvarjalnost, voda (tema letošnjega Opusa).

View Gallery 14 Photos