Pozdravljena, Nana Ivana Hrastnik, najin intervju bo nastal pred jutrišnjim dnem, ko se bodo združile plesna energije v flash mob oziroma sočasno salso ruedo. Ti boš že v Havani, pa nam povej, za kakšen dogodek gre?
Živjo! Na vseh celinah se bo plesal mednarodni rueda de casino multi flash mob. Vsako leto se zadnjo soboto v marcu v čast ruedi de casino plešejo flash mobi okoli sveta ob isti uri po lokalnem času. Rueda de casino izvira iz Kube. Casino je izraz za kubansko salso, posebnost pa je, da jo plešejo na Kubi v krogu (ruedi). Nekdo v krogu je cantante, ki naznanja, katere figure se plešejo in kdaj se menjujejo pari. Je zabavno in dinamično.
Je to pomemben dogodek za salsa sceno, za vse tiste, ki se ukvarjate s to plesno zvrstjo?
Mislim, da je pomemben dogodek za salsa sceno, saj se tako veča zanimanje za kubanske plese in posledično za kubansko kulturo, ki je zelo pestra. Kubanski plesi imajo res veliko odtenkov od trenutno popularnega karibskega reggaetona, ki je tudi na Kubi zadnje čase zelo popularen, do tradicionalnega sona in čačačaja, od vsem tako zelo poznane kubanske salse (casino) do povsem tradicionalnih plesov z afriškimi koreninami.
Zanimivo, da je glavni organizator Slovenec, ti pa si tudi pristala na Kubi. Hm, predvidevam, da zaradi ljubezni? Razloži nam, zakaj Kuba, zakaj Havana?
Kuba ima posebno energijo in pozitivno atmosfero. Obožujem toplo podnebje in odprte ljudi. Ne samo odprte, ampak tudi vedno pozitivno naravnane. Ne glede na to, kakšne težave se pojavijo (in težav na Kubi nikoli ne zmanjka), se vedno odpravijo na ulico nasmejani in delujejo optimistično. Vse obrnejo na šalo, tudi kadar se znajdejo v položaju, ko nam Evropejcem ne bi šlo ravno na smeh. Havana pa je moj drugi dom. Jo preprosto obožujem. Vsak njen kotiček. Ima svoj ritem, malo počasen, a hkrati divji. Jaz sem se preprosto zaljubila v ta karibski otok.
Kaj počneš na Kubi glede na to, da nisi šolana plesalka, ampak strastna navdušenka nad salso?
Zdaj sem osredotočena samo na ples. Ampak zamisel se je razvijala postopno. Najprej je bila ljubezen do Kube, potem sem si uredila delo na univerzi v Havani, v tem času sem dobivala različna vprašanja z vseh strani o potovanju po Kubi, potem pa se je porodila zamisel, da bi v vse te potovalne nasvete vključila še plesne delavnice. Bile so dobro sprejete in zdaj širimo navdušenje nad salso in preostalimi kubanskimi plesi še s kubanskimi profesorji plesa. Je pa bil ples del moje kubanske dogodivščine od prvega dne, ko sem stopila na Kubo in sva s sopotnico kar prvi večer odšli v Caso de la musico in tam se je začela vsa ljubezen.
Kako te je sprejela Kuba in kako si sprejela ti to deželo, za katero pravite, da te ali navduši ali pa pusti hladnega. No, hladnega najbrž niti ne …
Kuba je zelo posebna v vseh pogledih. Kadarkoli pridem tja, naredim mentalni klik, ker kot delujem v Sloveniji, ne morem tam, in obratno. Mislim, da vsem, ki naredijo podobno in se ne obremenjujejo z nenavadnimi kubanskimi dogodivščinami in jo preprosto sprejmejo takšno, kot je, priraste k srcu. Nasprotno pa pa − kdor se ne prepusti ritmu otoka in tempu, ki ga imajo tam, ga bo zmeraj kaj zmotilo in v tem primeru ostane grenak priokus. Na Kubi sem se vedno počutila odlično in zelo sprejeto. Tudi ko še nisem govorila špansko, je bila komunikacija vedno preprosta. Sem pa zaradi polti in barve las še bolj eksotična, ampak je to tudi velikokrat plus in mi je kdaj olajšalo kakšno dogovarjanje.
Zakaj torej obiskati to deželo, ki je še vedno malo zavita v neko tančico skrivnosti, ko se zdi, da vse tam diši enakovredno po znoju in parfumu?
Ker poka od energije in nasmejanih ljudi. Je tako drugačna, da te ne pusti ravnodušnega. Ima mesta, ki impresionirajo s svojim divjim tempom, a so hkrati ujeta v času, čudovito in pestro naravo in lepe plaže. Glasna glasba iz vsakega kotička. Najbolj zanimivo je, ker te v nekem trenutku lahko čisto spravi ob pamet, v naslednjem pa te impresionira.
Kljub temu si razpeta med Kubo in Slovenijo. Aktivno je tvoje Društvo ljubiteljev Kube Guapasion. Zakaj še vedno Slovenija?
Grenka plat Kube je, da je za tujce, ki želijo tam ostati, še vedno zaprta in potrebne je veliko iznajdljivosti. V Slovenijo se vračam na dopust od divjega tempa Karibov. Je pa super, ker moje društvo deluje delno v Sloveniji in delno na Kubi. V Sloveniji se trudim z ozaveščanjem ljudi o kubanski kulturi, lani smo z ekipo iz Havane organizirali v Izoli in Ljubljani kubanska večera, ki sta bila zelo obiskana in dobro sprejeta. V Havani pa izvajamo plesne delavnice in na ta način poskušamo približati pristno Kubo vsakemu, ki nas obišče. Mi je pa všeč vzpostavljati medkulturni most med Slovenijo in Kubo, ker je ogromno Slovencev, ki so navdušeni nad tem otokom.
Kako Slovenci in Slovenke doživljamo salso v vseh njenih oblikah in zvrsteh? Se s časom tudi to dojemanje spreminja?
Kubanska salsa je vedno bolj popularna tudi pri nas. Imam občutek, da vse, ki jo plešejo, družita podobna strast in ljubezen do Kube. Vsak želi potem tudi korak naprej in želi še več in takrat se začne učenje rumbe, včasih celo plesov, ki so povezani z afro-kubansko vero.
Se lahko primerjamo s Kubanci in Kubankami, smo dovolj dobri, sproščeni, strastni?
Mislim, da nam še malo manjka do te njihove sproščenosti. Oni imajo to v krvi. Je prav zanimivo opazovati deklice in dečke, ki že migajo z boki, še preden spregovorijo. Na Kubi je ples res del vsakdana, kot pravi ena od njihovih fraz, ples pomeni ‘compartir tiempo’, delitev časa z nekom, ki si želi sprostitve tako kot ti. Delitev svojega časa in uživanje v vsakem gibu − in ravno zaradi tega je težko primerjati plesanje na Kubi in plesanje salse kje drugje na svetu. Pri Slovencih manjka še malo sproščenosti, ampak mislim, da vsi, ki plešejo kubansko salso tukaj, imajo svoj žar zaradi veselja do kubanske kulture.
Kakšna je slovenska salsa scena in zakaj jo nekako občutimo bolj v poletnih mesecih, ko se življenje dogaja zunaj?
Poleti jo je lažje doživeti, ker je tudi pri nas toplo in je skoraj tako, kot bi bili na Karibih. Je pa res, da je poleti veliko tudi salsa dogodkov na prostem. V zadnjem času se je naredil velik premik na slovenski salsa sceni. Salsa je vedno popularnejša, kar za sabo potegne tudi vedno bolj pestro ponudbo dogodkov, kar je super. Ko sem prvič prišla s Kube in želela plesati pri nas, je bilo veliko manj priložnosti za plesanje kubanske salse. Tako da sem navdušena, v katero smer se premika slovenska salsa scena.
Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno sceno, jo spremljaš?
Mislim, da ima Slovenija super plesalce. Glede na to, kako majhna je Slovenija, ima res pestro plesno sceno in izjemne rezultate na različnih plesnih tekmovanjih. Prav tako se mi zdi, da kljub naši majhnosti lahko vsak najde plesno zvrst, ki mu ustreza, ker je ponudba res pestra.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje občutek svobode. Kadar plešem, se sprostim in napolnim z neko posebno pozitivno energijo. Pred časom me je znanec vprašal, če tudi na Kubi opažam, da boljše plesalke oziroma plesalci nočejo plesati s kakšnimi novinci na plesišču, česar − moram reči − na Kubi nisem nikoli opazila, tako da me je to njegovo vprašanje morda malo razžalostilo.
Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, aha, to je pa naša Nana Ivana Hrastnik?
(Smeh). Po Kubi. Mislim, da je celoten projekt tako eksotičen, da nehote vsepovsod zbudim veliko pozornosti s tem. Zmeraj ko se s kom pogovarjam, je eno od prvih vprašanj, če sem v Havani ali Sloveniji, in kadar sem tukaj, me sprašujejo, kdaj se vrnem v Havano. Po duši še vedno naravoslovka, ampak vedno znova tudi rada obiščem in spoznavam nove države in kulture.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Vztrajnost vedno obrodi sadove.
In zakaj plesati salso?
Ker zbudi v nas Evropejcih tisto senzualnost, ki jo imamo globoko v sebi, ampak smo malo preveč zadržani, da bi jo pustili na plan. Salsa pa kar kliče po tem, da se sprostimo in damo iz sebe vso energijo.
Hvala in upam, da v prihodnosti obiščem tvojo plesno šolo na Kubi.
Hvala tudi tebi in dobrodošla pri nas v Havani.
