Na odru sem nekaj drugega kot v privatnem življenju

Kako bi se v nekaj stavkih predstavila našim bralcem in bralkam, kot plesalka in kot oseba? Kdo si, Lara Balodis Slekovec?
Sem čisto preprosta oseba, ki ima rada pestrost v življenju, nove izzive. Na splošno sem zelo prilagodljiva na okolico ter v vsaki stvari vidim nekakšen potencial.
Imaš tudi srednji priimek Balodis, kaj pomeni in zakaj si si ga nadela?
Nadela sem si kot svoje umetniško ime, ki ga uporabljam pri slikarstvu.

Nam zaupaš nekaj začetkov svoje plesni poti? Kaj in kje si vse počela, kar je dišalo na ples, na gib?
Plešem že od šestega leta starosti, vse se je pričelo s treningi ritmične gimnastike, nato sem se vpisala na treninge Cheerleadinga, kasneje me je pot ponesla v hip hop (plesna šola Urška Domžale), obiskovala sem raznorazne classe balleta, modern, jazz …, to je pa v bistvu to, saj sem že pri 19 letih nekako vstopila v show biznis vode.
In kakšna so bila naključja, če so seveda bila, da si se odpravila na svojo lastno pot, in kako bi jo poimenovala?
Vse se je seveda pričelo s pevko April, s katero sem dolgo sodelovala, kasneje pa so pričele padati ponudbe za sodelovanje, tako da me je nekako pot ponesla v show biznis/clubbing vode.
Bi jo lahko poimenovala plesna zvrst oz. kako jo imenuješ?
Veliko ljudi to še vedno smatra kot gogo ples, a vendar to obdobje je že zdavnaj mimo, trenutno je v bistvu to performing, pri katerem je zelo pomembna prezenca posameznika, je nekakšna igra prilagodljivosti na glasbo/situacijo. Seveda pa več znanja imaš v plesu/motoriki/drugih znanj, več lahko pokažeš na odru.
Kaj so značilnosti tega gibanja, ki ga jaz preprosto poimenujem gibanje?
Značilnosti so, da je celoten nastop večinoma freestyle, kakšno znanje ima pa določena plesalka, je pa čisto odvisno. Seveda se pa je potrebno prilagajati na skoraj vse zvrsti glasbe. Moja vizija je itak vse skupaj počasi dvigniti na še bolj profesionalno raven, več koreografije, še več posebnosti v kostumografiji, prikazati večjo zgodbo tudi v interakciji s scenografijo.
Kaj pomeni, da si rezidentka, skupaj s sestro dvojčico, v diskotekah Cirkus in Ambasada Gaviolli?
Resident pomeni, da si vedno tam, da zastopaš club kot plesalec … Hkrati pa me delamo tudi kostumografijo in razvijamo ideje, poskušamo vsakič narediti nekaj novega/boljšega …, če se le da.
Ima takšen performans nekoliko negativen prizvok ali je to samo stereotip nevednih?
Odvisno od vsakega posameznika, ljudje, ki razumejo nekako, kaj vse počnemo in naš način življenja, jim je vse skupaj izredno razumljivo in tudi spoštljivo.
Kako publika doživlja tvoj ples na odru?
V bistvu smo poleg performerk še animatorke, tako da se po odzivu ljudi nekako vidi kvaliteta nastopa.
V plesni karieri si "naletela" tudi na glasbenika Aleša Vovka Reya in sodelovala z njim pri projektu s pevko April. Zdaj pa si prepoznavna kot nevidna violina ob Maraayi, našem predstavniku za Eurosong. Je bila plesna ideja načrtovana, spontana ali kaj tretjega?
Vse je bilo načrtovano, jaz sem bila samo člen, ki je odigral to vlogo in dodal tisti delček sebe.
Si dobila kaj komplimentov po nastopu na odru "nacionalke"? Ali so ljudje sploh vedeli, kdo si?
Hehehe … v bistvu nisem skoraj nobenemu povedala, zato sem bila kar presenečena, koliko ljudi me je po EMI kontaktiralo.
Se v tem trenutku zavedaš veličine odra, pomembnosti, vsega, kar sodi zraven in te sredi maja čaka na Dunaju?
Nekako še ne grem za tem, imam pred tem še veliko drugih opravkov, bo pa seveda po mojem mnenju občutek fenomenalen.
Kaj pa pričakuješ od dni, ki jih boš prebila v središču glasbenega dogajanja?
Dobiti veliko novih življenjskih izkušenj ter širši pogled na določene stvari.
Ali spremljaš slovensko plesno sceno, tekmovanja?
Sem včasih, samo že dve leti nisem več notri, in če sem iskrena, tudi ne spremljam več toliko, vem pa, da ima Slovenija ogromno, ogromno zelo dobrih plesalcev in kadarkoli se nekako naše poti križajo – kot na primer na kakšni snemanjih – mi je vedno v čast sodelovati.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ni tako všečno?
Osrečuje me v bistvu vse, kar je v povezavi z glasbo, to, da si lahko na odru nekaj, kar drugače nisi v privatnem življenju, da lahko preko telesa izražaš določene občutke. Na negativne stvari pa se skušam čimbolj ne ozirati.
Kaj pa počneš poleg plesa?
Zraven še študiram, slikam, ker pa živim na svojem, je seveda potrebno opraviti tudi veliko opravil.
Bi zase dejala, da si tudi kostumografinja in vizažistka, saj precej kostumov pride izpod tvojih rok, kajne?
Seveda s pomočjo svoje matere, sestre, soplesalke/prijateljice Bibe skupaj razvijamo ideje, sledimo tujemu trgu, da kar se da dvigujemo raven.
Make-up pa nekako isto. Skupaj se odločimo, kakšen bo make-up, in se – če le lahko – namažemo vse same.
Kako  je praktično videti en tvoj delovni dan?
Veliko stvari je treba urediti preko telefona, e-mailov, pripraviti kostumografijo na tematiko eventa, se urediti in počasi je večer že tukaj.
Kako gleda tvoj fant na tvojo plesno aktivnost?
Hehe … to vprašanje bi pa kar pustila, stvar privatnosti.
Je pri tebi ukvarjanje s plesom povezano tudi z zdravim načinom življenja? In če da, kako?
Seveda, nujno je raztegovanje, ogrevanje, ker je način našega nastopanja za telo dosti nepravilen. Zaželeno je pa tudi treniranje.
Ali paziš na prehrano?
Če sem iskrena, ne čisto vedno, kadar je pa moje telo pod pritiski stresa ter drugih težjih okoliščin, se potrudim, da jem – kar se da – zdravo.
Brez česa nikoli ne greš na nastop?
Čisto odvisno, kar je pa seveda nujno, je pa pripravljena kostumografija ter make-up, ki je nujno potreben za kakršenkoli popravek.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
V bistvu nimam, imam pa nekakšen način razmišljanja, da ceni to, kar imaš, bodi resen in dober v tem, kar počneš, ter hodi svojo pot brez oviranja drugih.

View Gallery 16 Photos