Ujemite krak z energično Marušo, ki se trenutno najbolj posveča poppingu
Draga Maruša, pozdrav v tem čudnem poletju in koronskem obdobju. Kje sem te ujela, kaj počneš, počitnikuješ ali načrtuješ?
Pozdravljena! Trenutno se nahajam v Ljubljani in pa Kobaridu pri bratu, kjer se občasno odpravim na vožnjo po Soči. Drugače pa sem počivala, opravljala kakšno počitniško delo in pa uživala na sončku ob pitju kavice in branju knjige. Ta teden pa se mi začnejo že redni treningi. Se že veselim!
In seveda čestitke za prejeto finančno Fokusovo pomoč. Kam boš investirala pridobljenih 100 evrov in zakaj si se sploh prijavila na natečaj?
Ta natečaj je bil enkraten, saj sem tudi sama ostala brez dela in trenutno nimam rednega prihodka, zato mi je prišlo prav za nakup hrane in bencina. Prav tako pa vedno od večjih zneskov dam na stran nekaj evrov, saj ‘šparam’ za zobni aparat. Prijavila sem se ravno iz tega razloga in pa za zabavo, da se naučim novo koreografijo odličnih slovenskih plesalcev/koreografov. Tako da hvala še enkrat celotni ekipi.
Lahko napiševa nekaj o tvojih plesnih začetkih, da te bralci sploh spoznajo. Zdi se, da je za tvojo plesno pot bil usoden Željko Božič iz Kazine. Je res? In kako se je tvoja pot razvijala naprej?
No, tukaj pa se lahko malo bolj razpišem. Vse se je začelo, ko sem dopolnila šest let in so me starši vpisali v baletno šolo. Tam nisem bila prav dolgo, saj smo se kmalu preselili v Ljubljano in tečaja nisem mogla več obiskovati. V osnovni šoli sem začela s treningi ritmične gimnastike in tam vztrajala štiri leta. Nato pa me je pot zanesla na plesno avdicijo v Kazino, kjer sem začela s hip-hop tečajem pri Mihu Matevžiču. Nekaj let pozneje sem se pridružila starejši ekipi pod vodstvom Željka Božića. Začela sem s tekmovanji (članske formacije, solo hip-hop – IDO). Med tem pa sem spoznala tudi svoje najboljše prijateljice, s katerimi smo prav tako pod Željkovim vodstvom ustanovile malo skupino GirlSAY. Zmagale smo kar nekaj tekmovanj, potem pa se je čez čas nekaj punc odločilo, da bodo nehale plesati. Nekaj let pozneje sem prav tako začela plesati pri Andreji Vakselj. Takrat sem nehala plesati pri Želetu in se za nekaj let usmerila v petke. Pri Andreji sem dobila ogromno izkušenj z nastopanjem in sem za to zelo hvaležna. S skupino High Heels High Hopes smo imele kar nekaj nastopov, snemanj in podobno. Nato pa me je poneslo v Kanado, Toronto, kjer sem živela eno leto. Tam se mi je odprl nov svet – popping. V letu 2019 pa sem se za dva tedna ustavila tudi v Afriki, kjer sem trenirala pod vodstvom enkratnih učiteljev v plesni šoli Ecole des Sables. V letu 2019/2020 pa treniram tudi pod vodstvom super trenerke in zelo dobre prijateljice Ade Kogovšek, ki me je povabila k sodelovanjue za nastop v predstavi ONI (nujno si ‘prečekirajte’).
Tujina te je tudi privlačila. Kanada je bila plesna destinacija. Zakaj nisi ostala tam?
V Kanado sem se preselila predvsem zaradi novih življenjskih izkušenj in osebne rasti. Bilo je težko, vendar sem spoznala ljudi, s katerimi smo še vedno v stiku skoraj vsak dan. Službo sem si našla v lokalu, kjer sem stregla kavo, saj je bilo to najlažje in najbolj fleksibilno. Po nekaj mesecih sem končno začela s plesnimi klasi, saj sem prišla v Toronto v najhujši zimi, ki je ne bom nikoli pozabila. -25 stopinj Celzija. Me prav nič ni mikalo v mesto. Nato sem spomladi začela s poppingom in afriškimi plesi, in dobila kar nekaj nastopov in pa novih izkušenj. Ustavila sem se tudi v Montrealu, ki je mesto izjemnih plesalcev, in pa Edmontonu in Calgaryju. Dobila sem tudi plesno ‘familijo’ – BLVCKOUT FAM – s katerimi sem v stiku vsak dan. Ostala nisem zaradi težavnosti pridobivanja PR – rezidenstva, saj moraš imeti veliko številko točk ob prijavi. Se pa še z veseljem vračam tja, ko se bom lahko.
Plešeš pa kaj? Če napišem hip-hop, se zna zgoditi, da bo Samo Polutak Kos imel kakšno pripombo. Si generacija urbanih plesnih stilov, freestyla in česa še? Dopolni me, popravi me, prosim.
Trenutno se najbolj posvečam poppingu, z veseljem pa vzamem tudi klase afriških plesov pri Maši Kagao Knez, house, hip-hop, petke … če mi le čas dopušča. V Sloveniji imamo izjemne plesalce in trenerje.
Si plesalka, plesna ustvarjalka, ki živi za ples in od plesa ali delaš tudi kaj drugega, da plačuješ položnice, če karikiram?
Ja, lahko bi se tako reklo, vendar zdaj v teh časih opravim tudi kaj izven plesa. Pomagam pri bratu, opravim kakšen ‘fotoshooting’, čuvam kužke … Kar me seveda veseli.
Kakšna je naša urbana plesna scena in kako se ti vklopiš vanjo?
S to besedo se ne poistovetim, niti ne vem, kaj naj bi pomenila. Mislim, da je uporaba te besede zelo nejasna in zmedena. Mislim, da se odvzame vse spoštovanje kulturne dejavnosti. To se dogaja v plesnem in glasbenem svetu. Zato ne vem, kako odgovoriti na to vprašanje. V slovensko plesno sceno pa sem bila sprejeta zelo lepo s strani vseh plesalcev. Tukaj sta mi predvsem pomagala Nejc Osovnikar in pa Samo Polutak Kos.
Po čem si prepoznavna, kaj je tvoja plesna in značajska značilnost?
Hmmm, verjetno po svoji energiji, zelo rada govorim in pa opazujem plesalce, kako se se gibajo. Sem tudi zelo organizirana in imam rada vse pod nadzorom (smeh).
Kdaj je Maruša Lendaro najbolj srečna in kdaj najbolj nesrečna?
Najbolj srečna sem, ko zjutraj spijem prvi požirek kave. Najbolj nesrečna pa sem, ko me obdajajo slabe energije drugih ljudi. Takrat je nujno čiščenje (smeh).
Imaš že vzdevek?
MaruPop, Maru.
Brez česa ne sme noben ‘freestajler’/urbani plesalec na nastop in kaj ti oblečeš/nosiš tudi, ko ne plešeš? Je kaj značilnega na tebi?
Brez dobrega ‘outfita’ in pa vode. Hm, jaz se oblačim čisto po občutku. Kdaj imam oblečena prevelika oblačila, kdaj se pa tudi uredim in dam lepo majico in hlače. Odvisno od dneva, s kom se dobim in tako.
Ali kot plesalka paziš na prehrano, razumno vnašaš dobro hrano vase ali pač ne?
Da, prehranjujem se v večini vegansko. Zelo rada imam smutije zjutraj, solate in pa krompir (v vseh oblikah (smeh)).
Kaj ti nudi ples? Bi lahko bila brez njega?
Ples mi nudi sprostitev, odklop. Vsak dan plešem po stanovanju, če mi ne uspe drugače. Glasba naglas in ‘žur’.
Kakšni pa so jesenski načrti, že veš, kaj boš počela?
Da, začela bom učiti v plesni šoli Superstar. To bo moja prva resna plesna učiteljska izkušnja v Sloveniji. Sem že nadomeščala, vendar ‘svojih’ otrok še nisem imela. Se že veselim. Prav tako pa bom nadaljevala svoj LEVEL UP program na Koprski v Ljubljani pri Nates.
Se bo svet vrtel oziroma se že zelo drugače vrti v tem korona obdobju, meniš, da se nam bo mnogo stvari spremenilo in kaj?
Ne vem več, kaj naj si mislim. Preveč informacij je po spletu, zato se čim manj pogovarjam o teh zadevah. Mislim, da se bo svet spremenil le, če bo vsak posameznik poskrbel zase, za svojo energijo, za ljubezen in za svojo sedanjost. Verjamem, da se bodo stvar odvile tako, kot se morajo. Več kot to ne moremo narediti.
Hvala za tvojo energijo in čas ter ostani zdrava.
