Pogovor z državnima prvakoma v latinu in podprvakoma v standardu med pionirji, ki z novim letom prestopata v višjo starostno kategorijo.
Mark Kotnik in Julija Markovič Halik, pozdravljena na mojem portalu. Ob zaključku koledarskega leta poglejmo, kako sta zadovoljna z minulim letom, ki je bilo, kar se tiče tekem, zares skromno, a po doseženih rezultatih se mi zdi, da sta zadovoljna. Sta namreč druga v državi v standardnih plesih in državna prvaka v latinu.
Mark & Julija: Lansko tekmovalno leto je bilo res drugačno od najinega prejšnjega. Kvalifikacijski turnirji so večinoma odpadli, mednarodnega tekmovanja pa sva se nazadnje udeležila decembra predlani v Mariboru, tako da na točkovni lestvici nisva prav dosti napredovala. Zaradi tega sva nekoliko razočarana, saj bova morala med mlajšimi mladinci še kar nekaj časa plesati basic program, čeprav sva v lanskem letu plesno kar lepo napredovala. To potrjujeta tudi rezultata z obeh državnih prvenstev, s katerima sva seveda zelo zadovoljna. Upala sva, da bova dobro formo pokazala tudi na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov in še enkrat zmagala, ampak se žal ni izšlo.
Tole je bilo prvo vprašanje vezano na minulo leto, nas pa seveda zanima, zakaj sta se vidva odločila prav za športni ples? Kako vaju je življenje pripeljalo do tega plesnega stila, opišita, kje sta se s plesom spoznala?
Mark: Ko sem bil star pet let in sem hodil v vrtec, so se nam prišli predstavit z neke plesne šole, nas spodbujali, da postanemo člani njihove plesne šole in nam ob vpisu obljubili majico. Od takrat sem eno leto svojo mami nagovarjal, da naj me vpiše v plesno šolo, da bi rad plesal. Čez eno leto se mi je želja uresničila, s šestimi leti sem začel plesati v plesni šoli.
Julija: Mami pravi, da sem plesala, preden sem hodila. Imamo tudi nekaj posnetkov, na katerih se vidi, da to kar drži, in mislim, da sem res že kot dojenček pokazala, kam me je treba usmeriti. Mami me je zato še pred četrtim rojstnim dnem vpisala v plesno šolo Bolero, kjer sem najprej začela obiskovati njihov predšolski plesni program, potem pa dve leti pozneje hip-hop, od katerega sem se poslovila šele oktobra 2019. Nad standardnimi in latinskoameriškimi plesi sem se navdušila leta 2017, ko se je na POP TV pojavila oddaja Zvezde plešejo. Takrat sem spremljala vse oddaje, večkrat pa tudi njihove ponovitve. Mami sem omenila, da bi poleg hip-hopa rada začela trenirati tudi ta ples, pa je temu najprej nasprotovala, saj sem bila takrat že v tekmovalni hip-hop skupini s trenerko Barbee Šušteršič, s katero smo intenzivno trenirali in se udeleževali tekmovanj v Sloveniji in tujini. Moji starši so menili, da smo dovolj obremenjeni. Ker se je jeseni tistega leta Boleru pridružil Miha Vodičar, me je mami kljub vsemu pozneje presenetila in me, ne da bi mi to prej povedala, 3. oktobra 2017 pripeljala na njegov prvi trening v Boleru. Danes mi je nerodno gledati posnetek s te ure, saj so moji prvi čačača koraki res smešni, ampak sem jih kljub temu že takoj vzela resno in si po koncu prve ure z Miho želela priti še. Tako sem poleg hip-hopa od takrat naprej enkrat na teden hodila še na treninge latinskoameriških in standardnih plesov, po nekaj mesecih pa v svoj urnik dodala še petkova preplesavanja in eno individualno uro tedensko. Aprila 2018 sem spoznala Marka in ga kmalu zatem na presenečenje vseh dobila za plesalca. Od takrat naprej sem se intenzivneje začela ukvarjati tudi z latinskoameriškimi in standardnimi plesi in tako več kot eno leto trenirala in tekmovala v obeh plesnih zvrsteh. Ker je vse skupaj postalo preveč naporno in je bilo vedno težje usklajevati vse treninge in tekme, so starši zahtevali, da v novi sezoni 2019/2020 izberem, s čim bom nadaljevala, in takrat sem se odločila za latinskoameriške in standardne plese pod okriljem trenerja Miha Vodičarja.
Torej je vajin glavni trener Miha Vodičar. Je še kdo poleg njega in kako funkcionirate kot ekipa?
Mark & Julija: Miha sodeluje tudi z drugimi trenerji, tako da so se poleg njega z nama do zdaj veliko ukvarjali še Alenka, Tara in Branko Bohak, Irina in Sergej Milicija, Nika Bagon in še nekateri drugi. Z vsemi dobro funkcioniramo, vzdušje je vedno odlično, in čeprav so vsi trenerji precej strogi in zahtevajo resno delo, je z njimi vedno tudi zelo zabavno in prijetno. Po vsakih intenzivnejših pripravah, na katerih skupaj preživimo več časa, smo še bolj povezani.
Je Miha tudi vajin vzornik oz. kdo še poleg njega, če?
Mark: Moj vzornik je samo Miha Vodičar.
Julija: Miha je gotovo moj največji vzornik. Njega zares občudujem in si želim, da bi za vedno ostal moj trener. Je super učitelj, odličen plesalec, pa še zelo prijazen in potrpežljiv. Zelo ga cenim in spoštujem, treninge z njim pa vsakič prav komaj čakam.
Plešeta že dve leti v pionirski kategoriji, to pomeni, da z novim letom prehajata v višjo starostno kategorijo, in to je med mlajše mladince. Kakšen načrt ste si zadali z Miho za prihodnje leto?
Mark & Julija: Naš cilj je, da napredujemo v plesnem znanju, da izboljšamo plesno tehniko, z rezultati pa za zdaj ne bomo obremenjeni. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela in zato se bomo posvetili predvsem temu. Mihu popolnoma zaupava in veva, da sva z njim na pravi poti tudi takrat, ko najini rezultati niso najboljši.
Plešeta že dve leti skupaj, kajne? To je kar poseben dosežek glede na to, da se mnogo parov, tudi že v vaših mlajših kategorijah, razhaja oz. menja soplesalce. Kaj vaju drži skupaj, kako in zakaj funkcionirata?
Mark & Julija: Miha in starši naju poskušajo naučiti vztrajnosti in potrpežljivosti tudi v najinem odnosu. Miha nama večkrat reče, da je s prvo plesalko plesal deset let in nato z drugo prihodnjih deset let in da je takšna vztrajnost za plesalce bolj koristna od hitrega obupavanja drugega nad drugim. Z Markom imava tudi obdobja, ko se več prepirava, ampak če težav ne rešiva sama, najprej poskuša pomagati še Miha, če je treba, pa naju disciplinirata tudi najini mamici. Vsekakor se trudimo ostati v dobrih odnosih.
Julija, kaj je na Marku najboljšega in kaj tisto, kar ti gre malo na živce?
Julija: Mark je prijazen fant, pozoren in nežen do mene, tako da se večino časa kar dobro razumeva. Največkrat postanem nervozna takrat, ko na treningih ne dela tako, kot bi moral, ko je zmeden in zasanjan.
In Mark, tudi tebi postavljam podobno vprašanje. Kaj je Julijin največji plus in kaj minus?
Mark: Pri Juliji mi je všeč, da je na treningih lepo urejena, pridno trenira. Moti me, da me večkrat zatoži.
Poleg intenzivnega treniranja sta oba tudi pridna, predvidevam, učenca, kajne? Kako usklajujeta šolske obveznosti, na katero šolo hodita, v kateri razred in kako sošolci gledajo na vajino plesno udejstvovanje?
Mark: Obiskujem Osnovno šolo Marija Vera v Kamniku, hodim v 5. B razred, šolske obveznosti opravljam vsak dan, največkrat zvečer, ko pridem s treninga. Moje sošolke in sošolce moj šport – ples ne zanima.
Julija: V šoli nimam nobenih težav, dobivam dobre ocene in vedno izpolnim vse šolske obveznosti. Tako zahtevata tudi moja starša, ki me v primeru neresnega dela v šoli niti ne bi podpirala v plesu. V običajnem času sicer takoj po pouku odidem domov in poskušam čim več nalog opraviti že pred treningom, kar mi ne uspe, potem dokončam zvečer. Letos je ritem nekoliko drugačen, saj se že več mesecev šolamo na daljavo. Zdaj s poukom in vsemi nalogami zaključim že zgodaj popoldne, z online treningi pa prihranim tudi čas, ki smo ga prej porabili na poti, tako da je usklajevanje šolskih obveznosti in treningov v korona času v bistvu precej lažje. Sicer pa obiskujem 6. razred Osnovne šole Vodice. Sošolci spremljajo moje plesne dosežke in me podpirajo, nekajkrat sem v šoli tudi že zaplesala in jih navdušila.
Se jim zdi, da je ukvarjati se z latinom in standardom malo zastarelo in vaju nagovarjajo k bolj urbanim plesnim korakom oz. stilom? Razložita nam, kaj za vaju sploh pomeni latin in standard?
Mark: Latin in standard se mi zdita klasični, elegantni zvrsti plesa. Drugih zvrsti ne bi plesal, me ne zanimajo.
Julija: Ne, mojim sošolcem in sošolkam sta latin in standard všeč. Zdita se jim še bolj posebna od drugih plesnih zvrsti, saj se z njima dejansko nihče drug na naši šoli (razen mene) ne ukvarja. Večina tistih, ki plešejo, pleše moderne plese, nekaj klasični balet, standard in latin pa edino jaz, na kar sem kar ponosna. Latin dojemam kot živahnejšo zvrst plesa, temperamentno in zapeljivo, standard pa je bolj uglajen in eleganten. Sama bolj uživam v latinu, saj mi je bolj pisan na kožo.
Vedno vprašam enako. Kateri ples pa je najljubši za performance in zakaj?
Mark: Najboljši mi je angleški valček, rad ga plešem.
Julija: Meni rumba, ker jo res začutim, je počasna in zato vsakemu koraku lahko posvetim res posebno pozornost.
Predvidevam, da ogromno vlogo igrajo pri vaju tudi starši. Poleg taksiranja in financiranja so še kaj?
Mark: Mami me spodbuja, ker je frizerka, mi naredi plesno frizuro za tekmo in nastope, na tekmah navija za naju z Julijo, tudi moja brata sta na tekmah navijača.
Julija: Starša me podpirata na vse načine. Res sta moja glavna šoferja in financerja, poleg tega pa še marsikaj drugega. Mami veliko časa vzamejo tudi druge obveznosti v zvezi z mojim plesom, z Mihom in Markovo mami npr. usklajuje urnike individualnih ur, skrbi za to, da imam urejene vse formalnosti in da sem opremljena z vsem potrebnim za treninge in tekme, me vozi k šivilji, čevljarju … Oba starša pa se z mano tudi veliko pogovarjata, mi dajeta nasvete in me učita življenjskih modrosti, me pa tudi tolažita in spodbujata, ko imam slabše dneve. Za njuno podporo sem jima zelo hvaležna.
Razmišljata o tem, da bo ples vedno del vajinega življenja ali vaju zanimajo tudi druge stvari in katere bi to bile?
Mark: Poleg plesa tudi rad kolesarim.
Julija: Želim si, da bi bil ples vedno del mojega življenja. Najprej bi rada uspela kot plesalka, potem pa nadaljevala tudi kot trenerka. V prostem času rada tudi kuham in pečem, zato se bom mogoče kdaj tudi temu nekoliko bolj posvetila. Med poklici me navdušuje tudi notranje oblikovanje, ampak daleč največjo strast brez dvoma čutim do plesa.
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Mark: V prostem času, ki ga je bolj malo, rad kolesarim, včasih tudi rad gledam TV.
Julija: Kadar ne plešem, se najraje družim z najboljšo prijateljico in družino. Zelo sem navezana na oba starša, sestrico, sestrični in bratranca, pa tudi na stare starše, tete in strica.
Naštejta tri stvari, ki so vedno z vama ali na treningu ali na tekmovanju. Brez česa ne gresta nikamor?
Mark: Na treningih in tekmah imam vedno pri sebi bidon z vodo ali sokom, obvezno imam sadje, včasih tudi kaj sladkega za energijo in moč.
Julija: Plesni čevlji, plesna oblačila in pijača.
Kaj vama je v življenju res pomembno?
Mark: Da uživam v tem, kar delam.
Julija: Družina, dobri odnosi, zdravje in ljubezen.
Plesati pa je?
Mark: Užitek!
Julija: Enkratno.
Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot osebi in kot plesalca standardnih in latinskoameriških plesov? Kdo sta, Mark Kotnik in Julija Markovič Halik, in kam sta namenjena?
Mark: Sem vesele narave, rad imam včasih tudi svoj mir. Zdi se mi, da sva z Julijo usklajen plesni par, želiva si še veliko plesnih užitkov in veliko lepih, spodbudnih plesnih rezultatov.
Julija: Sem zelo vestna in disciplinirana plesalka, odločena, da bom v tem športu uspela. Nekoč si želim priplesati takšne uspehe, kot si jih je priplesal moj trener Miha Vodičar, in mu biti v ponos. Po karakterju pa sem bolj umetniška duša, nekonfliktna, družabna in včasih tudi precej občutljiva.
Za konec pa nam zaupajta še željo za vaju in za vse plesalce, trenerje, naš planet Zemlja v letu 2021!
Mark & Julija: V letu 2021 si želiva napredovati v plesnem znanju in biti vsaj enakovredna ostalim plesnim parom v najini konkurenci, sicer pa vsem plesalcem želiva, da bi se čim prej vrnili v plesne dvorane in skupaj trenirali tako kot prej. Poleg tega bi želela, da bi se vsi dobro razumeli in podpirali, tudi če nismo iz istega kluba, in se trudili, da latinskoameriški in standardni plesi postanejo bolj priljubljeni med otroki in mladimi. Našemu planetu bi privoščila več človeške obzirnosti in do narave odgovornega ravnanja. Želiva, da Zemlja ostane prijazen planet in da bi ljudje spoznali, da bo narava brez nas lahko preživela, mi pa brez narave gotovo ne.
Hvala za odgovore in se vidimo na državnem prvenstvu v …, no, to bomo pa res še videli, kdaj in v katerem stilu!
