Slovensko narodno gledališče (SNG Opera in balet Ljubljana) je 29. decembra ob 19.30 predstavilo svoj drugi spletni projekt glasbeno scenskih miniatur, novo premierno izvedbo /P/osebno II.
Svoj posebni scenski projekt, kot ga poimenujejo, je vzniknil v koronskem času, ko so žal utihnili gledališki odri. V tem času pa je do izraza prišlo spodbudno scensko raziskovanje ter multimedijsko združevanje, ko se nove scenske miniature lahko posnamejo na opernem odru, nato pa še v video obliki posredujejo gledalcem. Prva premierna uprizoritev /P/osebno je bila predvajana na večer kulturnega praznika 3. 12. Prihajajoče praznične dni pa so 17. 12. na odru ljubljanske Opere počastili z video posnetkom treh Božičnih miniatur: Sveta noč, Venček Božičnih pesmi, Duet iz baleta Božična zgodba, Orientalski ples tudi v živo posredovali svojim zvestim gledalcem. Vse tri miniature so dobile še prostor v sporedu druge premierne izvedbe /P/osebno II, ki se svečano konča s Sveto nočjo Franza Gruberja v priredbi Tommyja Pedersona in izvedbi kvinteta trobil v sestavi: Aleš Šnofl, Andrej Sraka, Tine Plahutnik (pozavne), Leon Leskovšek (bas pozavna), Aleš Plavec (tuba) in v odrski postavitvi Irene Svoljšak.
Venček Božičnih pesmi (Christmas Medley): What Child is This, Joy to the World, Carol of the Bells v odlični scenski priredbi ter postavitvi izvajalcev: Christine Thaler, Amine Natalije Bašić, Polone Kante Pavlin, Loredane Colautti Cannarella (soprani), Inez Osine Rues (mezzosopran), Anje Šinigoj, Višnje Fičor (alt), Edvarda Straha (tenor), Roberta Brezovarja (bas bariton) in klavirski spremljavi Kayoko Ikede. Spevne mladenke v belih lahkih oblačilih in oni v črnem, postavljeni v krožno obliko, v sredi pa utripajoče sveče, kar ob ubrani izvedbi prav lepo vtisne čare zimske beline skupaj s posnetkom snežne idile iz ozadja. Odlomek iz Božične zgodbe baleta koreografa Yourija Vamosa − odlomek Orientalski ples pa sta suvereno odplesala baletna solista Urša Vidmar in Yuki Seki, asistentka koreografa pa Mojca Kalar Simić. Vamosov Orientalski ples predstavlja svojstveno baletno obliko indijskih klasičnih (tempeljskih) plesov. Žal pa začetni posnetek postavi duet v oddaljeno ozadje, pred njima pa velika odrska praznina, in se ples v skoraj enaki začetni dispoziciji tudi zaključi, torej daleč stran v ozadju odra. Škoda, da tako začetek kot konec nista bila postavljena le bolj v ospredje odra, saj je tako začetek kot zaključek koreografije del doživetja umetniške celote. To ni bil edini primer, ki ukaže na težave s predvajanjem ali snemanjem glasbeno scenskih miniatur, ko je prišlo celo do asinhronega posnetka vokala.
Res da se za projekte v koronskem času mora nemudoma odločati, tudi so umetniški delovni pogoji skupaj s finančnimi težavami kar nenormalni, kljub temu pa bi se v hramu umetnosti, kot je ljubljanska Opera, lahko pričakovalo več medsebojnega umetniškega sodelovanja v prid same izvedbe ali bi pač program prilagodili možnemu obstoječemu stanju. Znano je, da glasbeno muziciranje v živo ima svojo scensko moč, zato koncerti potekajo na dobro osvetljenem praznem odru in imajo svoje številno občinstvo, ki največkrat niti ne teži k scenskim eksperimentom.
Na programu se je zvrstilo 18 glasbeno scenskih miniatur, tri po tri izvedbe v zaokroženem venčku pa z veznim tekstom in prijetnim glasom posredovala Barbara Čepirlo, vodja za stike z javnostjo SNG Opera in balet Ljubljana.
Program se je začel z večno melodijo božičnih dni Jamesa Pierponta Jingle Bells, priredba Tommy Pederson, v veseli izvedbi trobilnega kvinteta: Aleš Šnofl, Andrej Sraka, Tine Plahutnik, Leon Leskovšek in Aleš Plavec, tudi se scensko domiselno izpostavil bel ‘oldtimer’, domnevno v znak popularne melodije, ki iz leta v leto, že od skladateljeve objave leta 1857 spremlja božične dni. Sceno je kostumsko obarvalo še pet statistk, ki bi še bolj barvito delovale v statični postavitvi ob belem avtomobilu.
Drugo veselo glasbeno ozračje je steklo ob muziciranju uverture k operi Tatinska sraka skladatelja Gioachina Rossinija (priredba Franz Alexander Pössinger, Tadej Kenig) in v izvedbi komornega kvarteta: Margareta Pernar Kenig (violina), Tadej Kenig (klarinet), Špela Benčina (flavta), Árpád Balázs Piri (fagot). Odrsko postavitev pa se skušalo še dodatno popestriti z nemo sceno petih statistov ob barskem objektu, primeren scenski prizvok pa posredovan le v kvartopirskem vzdušju statistov Edvarda Straha in Roberta Brezovarja.
Odrska postavitev obeh del pa v izvedbi Irene Svoljšak, ki je tudi pri miniaturi Uvertura k operi Janko in Metka (Hansel und Gretel) skupaj s Petrom Đorčevskim prispevala k odrski postavitvi. Glavna junaka Janko in Metka se otroško prisrčno ter za trenutek še v živo predstavita na sceni (otroka Natan in Lina). Igriva uvertura pravljičnih skrivnosti skladatelja Arie van der Hoeka je tekla v izvedbi in priredbi kvarteta rogov v sestavi: Primož Zemljak, Marko Arh, Sabina Magajne Bogolin in Erik Košak, žal pa ob preveliki scenski kulisi hiške, obdane z belimi marjeticami, pravzaprav velikanskimi marjeticami, ki moteče obvisijo nad glavami dveh izvajalcev ali celo prekrijejo obraz na posnetku.
Neskladje med glasbeno postavitvijo in scenskim dopolnilom je zaslediti tudi pri postavitvi Seksteta za pihalni kvintet in klavir skladatelja Francisa Pulenca ob plesni izvedbi v ozadju scene. Moč muziciranja seksteta na odprti sceni v izvedbi Špele Bončine (flavta), Jakoba Bobeka (klarinet), Claudie Pavarin (oboa), Árpáda Balázsa Pirija (fagot), Primoža Zemljaka (rog), pianistke Kayoko Ikede je tolikšna, da je vsako premikanje v ozadju odra postalo moteče, ko so nekje na sredi glasbenega dogajanja vstopali, se raztegovali, tudi se v sproščenem vzdušju ogrevali plesalci: Marin Ino, Mateja Železnik, Tasja Šarler, Filip Viljušić, Filippo Jorio; čeprav si skladba tudi zasluži sodobno plesno kompozicijo z glasbenim posnetkom ali pač v živo na večjem gledališkem odru.
Na sporedu so sledile tudi komorne glasbene postavitve vedrih skladb in spevnih vokalov, tekle pa na odprtem odru v prijetnem vzdušju muziciranja: Richard Strauss Morgen − komorni orkester s solisti: sopranistka Rebeka Radovan, Vesna Velušček (violina), Maria Gamboz Gradišnik (harfa); Dvanajst duetov za dve violini Reinholda Moriseviča Glièreja, Op. 49, duet št. 2 v izvedbi violinskega dueta Igorja Grassellia in Rahele Grasselli v Orfejevem salonu; odlomek opere Jacquesa Offenbacha Hoffmannove pripovedke – Barkarola v priredbi izvajalcev: Amine Natalije Bašić (sopran), Anje Šinigoj, Sabine Gruden, Inez Osine Rues (mezzosopran), Višnje Fičor (alt), Kayoko Ikede (klavir), Edvarda Straha, Roberta Brezovarja (statista) (odrska postavitev Irena Svoljšak).
V program so izvirno vpete tudi koreografske postavitve ob živi glasbi. Tako se v glasbeni liriki skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval – Labod ter melodični spevnosti izvedbe glasbenega dueta: Marie Gamboz Gradišnik (harfa) in Damirja Hamidulina (violončelo) širi sodobni plesni vzlet vzvalovane vodne gladine ter prelivajočih se senc velikih ptičev koreografa Lukasa Zuschlaga, kar še posebej slikovito potencira kostumska belina širokih hlačnic v vznemirljivih močeh izvedbe moškega dela ansambla baletnih solistov: Thomasa Giugovaza, Filippa Joria, Huga Mbenga, Yujina Muraishija, Filipa Viljušića, Mattea Moretta, Filipa Juriča, Oleksandra Koriakovskyija, Lukasa Baremana v odrski postavitvi Simone Pinter.
Tokrat se na glasbeni sceni spodbudno izpisuje tudi novo ime mlade koreografinje in baletne solistke Mateje Železnik, ki je v svoji sodobni koreografski izvedbi pristno ilustrirala glasbeno vizijo skladatelja Nikolaja Rimskega – Korsaova: Slavček in vrtnica, romanca (Op. 2, št. 2), v izvedbi glasbenega dueta: Domen Lorenzo (violina) in Kayoko Ikeda (klavir) ter solistke Elene Dobravec (mezzosopran) (odrska postavitev Irena Svoljšak).
Tudi se znova na odrski sceni Opere Ljubljana predstavi Claudia Sovre, diplomantka AMEU akademije za ples, v vlogi koreografinje treh glasbeno scenskih postavitev. V znani španski pesnitvi Granada Agustina Lare ter priredbi izvajalcev: Edvarda Straha (tenor) in terceta sopranistk: Loredane Colautti Cannarelle, Amine Natalije Bašić in Polone Kante Pavlin ob klavirski spremljavi Kayoko Ikeda. Claudia Sovre prijetno razigra glasbeno sceno spevne melodije v nakazanem španskem stilu, ko simpatično animira tercet pevk v hitrosti korakov ter igrivosti damskih pahljač (odrska postavitev Simona Pinter).
Pri koreografski animaciji glasbene scene, arije iz Monteverdijeve opere Orfej: Dunque fa’ degno Orfeo …, Vi ricorda, o boschi ombrosi koreografinja Claudia Sovre poseže po dramskem konceptu zgodbe o Orfeju in njegovi Evridiki. Scena je razdeljena na dva dela, ko na eni strani muzicira komorni godalni orkester, na drugi strani taiste odrske ravnine pa je postavljen mešani pevski zbor. Meščansko obarvan enajstčlanski zbor ni statičen, saj prav aktivno v korakih in plesni animaciji rok sledi spevni kompoziciji arije. Spevnost zborovske pripovedi pa se še dodatno dramatizira ob zamahih in prepletu rok, kar prijetno okviri poetično pripoved o Orfeju in njegovi ljubezni. Tudi Evridika sestopi na sceno v tej koreografski postavitvi. Je sijoči čar mladostne ljubezni, ki zaveje svoj solistični privid v prefinjenosti klasične radoživosti in ljubkosti izvedbe baletne solistke Erice Pianzan (odrska postavitev Irena Svoljšak). Izkazal se je tenorist in prvak Dejan Maksimilijan Vrbančič.
Svoj tretji koreografski izziv Claudia Sovre postavi na glasbo Eugèneja Josepha Bozze: Contrastes II za oboo in fagot – št. 2, 5, 4, za oboo in čelo, v scenski izvedbi glasbenega dueta Claudia Pavarin (oboa) in Fulvio Drosolini (čelo), v klasični postavitvi baletnega dueta ter izvedbi baletnih solistov Thomasa Giugovaza in Johanne Monfret (odrska postavitev Simona Pinter). Na ogled pa sanjski mladostni duh ravno prebujene ljubezni dveh letečih mladih teles, odetih v lahkotno kostumsko belino, osvobojenih stereotipov časa, ko tisti trenutek samo zanju igra vesoljna glasba. Claudia je s svojo ustvarjalno mladostno svežino dodala tudi kanček svežega optimizma na klasično baletno sceno.
Za zaključek pa še pogled na baletne odlomke znanih baletnih del v premiernih izvedbah ljubljanskega baleta. Na glasbo P. I. Čajkovskega so Pas de deux iz baleta Labodje jezero muzicirali v živo: Lucija Krišelj (violina), Damir Hamidulin (čelo), Marija Gamboz Gradišnik (harfa), Irina Milivojević (klavir), v koreografiji Lynne Charles po L. Ivanovu in M. Petipaju (asistent Viktor Isajčev) pa zavela svoj čarobni beli labodji spev Nina Noč in Kenta Yamamoto (odrska postavitev Simona Pinter).
Na posneto glasbo Adolpheja Adama v izvedbi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana sta uprizorjena še dva baletna odlomka iz baleta Gusar v koreografiji Joséja Carlosa Martíneza po M. Petipaju (asistentka koreografa Mojca Kalar Simić, odrska postavitev Simona Pinter). Ples treh odelisk iz baleta Gusar se je vihravo prelival v liriki baletne izvedbe treh baletnih solistk: Marin Ino, Chie Kato in Yaman Kelemet. Drugi odlomek iz baleta Gusar − Sanje pa skladno v čistosti sanjske klasične izvedbe zaplesal kvartet baletnih solistk: Erica Pinzano, Johanne Monfret, Tasja Šarler in Chie Kato.
Umetniški ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, tako glasbeni kot baletni, je, kot lahko zasledimo in vidimo iz njihovih premiernih online postavitev /P/osebmo, kar intenzivno ter ustvarjalno deloval teh zadnjih nekaj mesecev koronske represije ravnokar minulega leta 2020. Lahko le upamo, da se bodo tudi pogoji in obzorja umetniškega delovanja z novim letom končno razjasnila in bo tudi ljubljanska Opera na novo ter v živo zaživela z gledalci, zvestimi spremljevalci njihovih baletnih, glasbenih in opernih umetniških del.
(Žal se je vodstvo odločilo, da zaradi poslabšanih razmer zavoljo korone znova zapre vrata ljubljanske operno-baletne hiše. Tako so njeni člani od ponedeljka, 4. 1. 2021, znova doma oziroma na čakanju. (op. u.))
