Spoznajte dijakinjo 3. letnika baleta na mariborskem konservatoriju Lu Dornik, ki prihaja iz Slovenj Gradca!
Draga Lu, lep pozdrav in dobrodošla na mojem portalu. Predlagam, da se našim bralcem in bralkam kar na začetku na kratko predstaviš in odgovoriš na prvo vprašanje. Kdo si Lu Dornik in kam si namenjena?
Lep pozdrav tudi vam Barbra. Hvala za povabilo na intervju, v veliko veselje mi je. Sem Lu Dornik, ljubiteljica baleta in tudi baletna učenka, prihajam iz Slovenj Gradca, kmalu bom dopolnila 18 let, šolo pa obiskujem v Mariboru. Predvsem sem perfekcionistka, vendar pozitivna in tudi optimistična. Kam sem namenjena pa je kar dobro vprašanje, vendar zagotovo me bo skozi življenje še naprej vodil balet, kot me je do sedaj.
Pa nam zaupaj svoje baletne začetke, prosim. Kdo te je navdušil za balet in zakaj ravno balet, kdo so bili in so še tvoji pedagogi?
V bistvu sem ves čas nekaj trenirala v otroštvu, nikoli nisem bila brez obveznosti. Z baletom pa sem začela pri šestem letu starosti, vpisali so mene ter mojo mlajšo sestro Blažko, ker naj bi se s treningom baleta razvila v elegantno dekle, z lepo držo in pridobila gibljivost ter kordinacijo telesa. Sprva mi je bil bolj kot hobi. V Slovenj Gradec je prišel poučevat plesalec, Gabriel Marin Constantin. On je bil moj profesor celo nižjo baletno šolo. Pri nekje desetem letu starosti sem postala še bolj navdušena nad baletom, saj sem si ogledovala ogromno videoposnetkov variacij, pas de deux… Opazila sem estetiko v njem in sama sebi rekla, da se s tem želim ukvarjati profesionalno, saj sem se ob plesu zelo sprostila. Všeč pa mi je bila že takrat igra na odru, postavitev v različne vloge… Tako mi je profesor Gabriel ponudil tudi individualne treninge z njim, občasno pa mi je kakšen nasvet dala tudi njegova partnerka, balerina, Adriana Cioata. Hitro sem osvojila treninge na špicih in plesanje variacij, začela hoditi na tekmovanja, veliko nastopati… Po končani nižji baletni šoli sem uspešno opravila sprejemni preizkus za srednjo šolo Konservatorij Maribor. To mi je bila glavna in edina želja takrat. Tam zdaj obiskujem tretji letnik, pod mentorstvom Galine Dmitrieve, ki je čudovita in odlična pedagoginja. V otroštvu pa sem trenirala tudi hip hop in latinsko – ameriške ter standardne plese.
Zdaj si 3. letnik Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru in prepričana sem, da gledaš v prihodnost. Je možnost, da odplešeš v tujino, se boš poskusila na avdicijah…Kako naj bi izgledala tvoja prihodnost, kako si jo zamišljaš?
Definitivno je moja želja, da bi plesala v gledališču. Zelo všeč mi je SNG Maribor, zato razmišljam da bi najraje ostala tukaj (če bom mesto dobila). Močno upam da se to uresniči. Ena izmed opcij je mogoče tudi Višja baletna šola Ljubljana. Vsekakor pa bom šla tudi na avdicije v tujino, vendar za začetek bi bila najbolj zadovoljna v SNG Maribor.
Kaj pa te poleg baleta še zanima, če se recimo baletna kariera ne izide po tvojih pričakovanjih?
Pravzaprav ne vem, nič posebnega. Interes mi je že od nekdaj samo ples, zato poskušam biti čim bolj optimistična in v upanju, da izpolnim vse svoje cilje, sanje, želje.
Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Pri baletu me najbolj osrečuje lepota gibov, klasična glasba in prikazovanje emocij. V vsakem plesu se moraš postaviti v karakter, vlogo in to prikazati, se vživeti. Osrečujejo me ljudje ki se ukvarjajo z njim, saj se ob njimi počutim zelo dobro in mi je prijetno. Všeč mi je, ker je umetnost in z njim izražam čustva in pozabim na realnost, zanj je potrebno trdo delo in skrb zase in za svoje telo, izgled. Kar se tiče baletnih gibov pa me osrečujejo vsi baletni skoki. Ko samo pomislim na besedo balet, sem srečna. Nikoli ne razmišljam o bolečini, ko sem v baletni dvorani. Žalosti pa me samo primerjava z drugimi in kako zelo moramo vlagati energijo v to, na koncu pa ni vedno, kot bi si želeli.
Se aktivno udeležuješ tudi tekmovanj? Kje vse si že bila in na katere uvrstitve, ki si jih osvojila pa si najbolj ponosna in zakaj?
Da, sem že tekmovala, tudi v bodoče si želim in nameravam. Bila sem že na Tutu tekmovanju v Mariboru, prvič že pri dvanajstih letih starosti. Najboljša izkušnja pa mi je bila poleti pred odhodom v srednjo šolo v Maribor (poletne počitnice po zaključku osnovne šole). Profesor Gabriel me je prijavil na Dance Campus v Bukarešti, Romuniji. Tam sem bila na seminarju, prijavili pa so me tudi na baletno tekmovanje. Plesala sem dve klasični variaciji ter eno moderno in osvojila 2. mesto. Bila je lepa izkušnja, saj je bilo tekmovanje v tujini in sem spoznala plesalce iz različnih koncev sveta. Bilo je tudi ogromno dobrih pedagogov in ocenjevalcev v komisiji, prav tako iz različnih koncev sveta (Rusije, Italije, Romunije…). Osvojila sem nekaj nagrad za baletna tekmovanja po tujini. Ponosna sem nase, ker sem bila zelo pogumna in zelo samozavestna. Res ena izmed najboljših izkušenj.
Kaj ti pomenijo tekmovanja in zakaj so dobra, česa pa ne maraš? Se pripravljaš na skorajšnje tekmovanje Baltek v Lendavi?
Baletna tekmovanja so meni osebno zelo lepa izkušnja. Ne zaradi uvrstitev, medalj, nagrad, temveč zaradi izkušenj, nastopanja in ker te psihično nekako pripravijo na prihodnost, saj te komisija ocenjuje in moraš biti pripravljen na karkoli. Ne maram sicer primerjanj z ostalimi, ampak je to nekaj čisto običajnega v plesu. In da, trenutno se pripravljam na Baltek, ki bo v začetku februarja in se zelo veselim!
Kaj vse si pripravljena žrtvovati, da postaneš odlična baletna plesalka?
Karkoli. Za balet bi dala vse.
Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke v Mariboru? Je kakšen kraj, kjer je tvoj odklop?
Najraje kuham in pečem. Rada odkrivam recepte ali pa zelo rada pripravljam kaj za mojo družino in najbližje, da jih malo razvajam. Sem pa tudi zelo družabna, ne maram preveč samote, če pa jo potrebujem grem na kakšen sprehod po Mariboru. Ko pa sem doma v Slovenj Gradcu, za vikend ali počitnice, sem z družino in mojim psom. Večino prostega časa med tednom pa sem s fantom in rada greva v center Maribora ali pa na Lent. Moj odklop pa je, ko pridem domov med svoje ljudi.
Tvoj fant oziroma partner Aleksandar Trenevski tudi prihaja iz sveta baleta. Kar precej baletnih parov je tako pri nas kot v tujini, kajne? Kako funkcionira pri vama takšna zveza? Kaj so plusi in mogoče tudi kaj bi lahko bil minus?
Da, baletnih zvez je kar precej. Pri nama funkcionira vse kakor mora, mogoče mi je že to plus, ker sva oba iz baletnega sveta. V tej zvezi mi je všeč, ker en drugemu dajava korekcije pri plesu, kljub temu da je on že v gledališču, jaz pa še v šoli, kar pa meni sploh koristi glede na to da sem od Aleksa mlajša kar 3 leta. Imava skupne prijatelje iz gledališča in šole, veliko razpravljava o plesu in si kdaj ogledava kakšno predstavo skupaj, lahko skupaj pleševa in trenirava pas de deux (v paru), poskušava razne podržke itd… Minus takšne zveze pa je nič drugega kot to, da občasno en drugemu stopava na živec, prav zaradi popravkov, ki si jih dajava pri plesu in plesni tehniki. Tudi ko delava skupaj kakšen pas de deux pride do kakšnega nesporazuma, vendar ko stopiva iz baletne dvorane vse to rešiva. Baletne zveze so ravno zato najboljše.
Imaš tudi zanimivo ime. Kratko in jedrnato. Kdo ga je izbral in ali te tudi opisuje tako – Lu?
Ime je redko, izbral pa ga je moj oče. V bistvu je kitajsko in v slovenščini pomeni ‘najdražja’. To, ali pa me opisuje pa morajo povedati drugi, jaz mislim, da mi pristaja.
Zdi se mi, da si človek, ki ima rad v življenju svoj cilj, orientacijo? Se motim ali dopuščaš, da gre življenska pot pač tako kot gre?
Sem zelo v naprej organizirana oseba in si vedno zastavim svoj cilj. Nisem preveč spontana.
Kdaj je Lu najbolj zadovoljna in srečna?
Ko lahko pleše in je na odru. Najbolj v času priprav na kakšno produkcijo ali pa tekmovanje.
Kaj je na tebi najbolj značilnega, morda veš?
To da imam velike oči. To me bo vedno najbolj zaznamovalo.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
When you feel like stopping, think about why you started (Ko se želiš ustaviti, pomisli, zakaj si začel.)
Plesati balet pa je?
Beg od realnosti, najlepši občutek kar obstaja.
Hvala za tvoj čas in energijo in vse dobro želim!
Hvala in enako!
