Kolo je prispodoba za veselje in smeh. Ne plešejo ga samo seljaci!

Nam lahko za začetek intervjuja predstavite srbsko tradicionalno plesno izročilo. Za kakšne zvrsti in tipe plesa gre?
Srbsko kolo je postalo že pravi "brand" in zaščitni znak Srbije in Srbov, živečih na drugih območjih južnega Balkana. Seveda "kolo" ni samo srbsko, saj je razširjeno tudi med druge države imenovanega območja. A če se ozremo na srbsko tradicionalno izročilo, bi lahko rekli, da je kolo najbolj reprezentativna oblika plesanja, najsi bo da se pleše v zaprtem krogu, polkrogu, ravnih linijah in nenazadnje v parih. Srbsko plesno izročilo je zelo temperamentno, tehnično zahtevno, glasba zelo emotivna, veliko se poje ob samem plesanju. Gre za zelo zanimivo izročilo, ki navduši ne samo plesalca, temveč tudi publiko, ki v večini primerov ne more ostati ravnodušna ob izvedbah folklornih skupin.

Se še vedno pleše vse plesne zvrsti oziroma katere največ? In zakaj?
Folklorno izročilo Srbov je izjemno bogato in raznoliko. Saj so si stili izjemno različni, a po drugi strani spet podobni glede na območja, od koder ples izvira. Po tem kriteriju se Srbija deli na pet glavnih etnokoreoloških celin. Severni del – Vojvodina, centralni del (bolj znana kot Šumadija), severozahodni del (pretežno vlaško področje), jugovzhodni del ("južna pruga" od Niša, Leskovca, Vranja do Kosova) ter zahodni del (Užice, Šabac, Valjevo …). Vsako od naštetih območij se potem dalje deli na posamezna območja oziroma "oblasti" in vsaka od oblasti je spet specifična po unikatni narodni noši, po različnih plesih, pesmih in stilih plesanja. Seveda obstajajo kola in plesi, ki se glede na območje lahko klasificirajo kot bolj univerzalna ter na bolj specifična in unikatna. Na omenjenih območjih kolo izumira v vsakdanjem življenju, vasi, kjer so se kola največ plesala, so prazne, ljudje so se odselili v mesta, kjer se pa izročilo ne ohranja. Izjeme danes so poroke, razne veselice ob krstih ipd. Kolo je vse bolj posplošeno, glasbeniki ne poznajo veliko različnih plesov, značilnih za posamezna območja, temveč izvajajo najbolj znana kola, ki so se razširila po celem območju. Eno takih najbolj znanih kol je užičko kolo, ki pa v osnovi ni tradicionalno kolo, temveč je ponarodelo v času od II. sv. vojne naprej.
Ob kakšnih priložnostih se pleše srbska folklora?
Včasih se je kolo plesalo ob različnih priložnostih. Kolo je imelo izjemno mesto in funkcijo med ljudmi. Kolo je združevalo ljudi, kolo je bila priložnost za mlade, da se povežejo, primejo za roke mladi zaljubljenci. V kolu so se lahko izpostavljali najboljši plesalci na "selu", s tem pridobili na ugledu, se lažje poročili, bili izjemno vrednoteni med ljudmi. Kolovodja je imel posebno mesto v srbski zgodovini. Kolovodja je glasbeniku na fruli ali gajdah (primeri najstarejših glasbil) plačal, da so glasbeniki izvajali "njegovo kolo", ki ga je potem obvezno on povedel in šele nato so se lahko priključili preostali. V nekaterih delih se je poleg kolovodje lahko prijela le njegova sestra ali bližja sorodnica, nikakor ne njegova izbranka, dokler nista bila poročena. Plesalo se je ob porokah, raznih "svetkovinah" (đurđevdan, velika noč …), rojstvih, odhodih mladeničev v vojsko, ob prehodih letnih časov, v nekaterih delih severovzhodne Srbije se je plesalo tudi ob pogrebih, saj so verjeli, da bodo s plesom odgnali zle sile iz vasi, ki so pokopale pokojnika. Danes seveda takih primerov na terenu ne najdemo, zato pa so kot gobe po dežju sploh po II. svetovni vojni nastala kulturna društva in folklorne skupine (tako v Srbiji, malo pozneje pa tudi v diaspori), kjer se danes lahko še vedno plešejo in izvajajo plesi na najbolj tradicionalen način.
Verjetno je stereotipni izraz, da se pleše kolo, kajne? Kako ga vi izpodbijate oz. pojasnjujete?
Kolo se igra v srbskem jeziku. Lahko bi rekli, da druge bolj primerne besede ni, oziroma bolje rečeno "plesati" je najboljši približek prevoda.
Katere stereotipe folklornega plesa moramo še razbiti?
Danes kola ne plešejo samo "seljaci", kot se dostikrat lahko prebere, sliši. Kolo je prispodoba za veselje, smeh, dobro voljo. Nobenega ne sme biti strah človeka, ki rad pleše/igra kolo. Ljudje, ki radi plešejo kolo, so sigurno pozitivne osebe, ki se obenem trudijo ohranjati staro izročilo.
Koliko ljudi se v Sloveniji ukvarja s srbsko folkloro?
Seveda je težko natančno povedati točno številko, a glede na dejstvo, da folklorno sceno v Sloveniji aktivno spremljam že 20 let, lahko podam okvirno oceno. Trenutno v Sloveniji deluje 16 aktivnih folklorni skupin, ki se ukvarjajo s srbskim izročilom. Med njimi so skupine, ki imajo v svojih vrstah več kot 150 članov, in pa skupine iz manjših mest, kjer pleše okoli 20 do 30 plesalcev. Če govorimo samo o aktivnih plesalcih v kulturnih društvih, bi neka okvirna ocena bila tam med 800 in 1000 osebami.
Je to samo diaspora ali se nad njo navdušujejo tudi Slovenci in Slovenke?
Kulturna društva so načeloma zelo odprte narave in v svojih vrstah nemalokrat združujejo pripadnike različnih narodnosti, tako da se med folklornimi plesalci najdejo tudi Slovenke in Slovenci, kakor tudi pripadniki drugih etničnih skupnosti v Sloveniji, ne samo srbske.
Katere skupine so pri nas najbolj prepoznavne in najboljše?
V Sloveniji že vrsto let obstaja Zveza srbskih društev Slovenije, ki med drugim organizira tudi tekmovanje med srbskimi folklornimi skupinami v Sloveniji, ki je obenem tudi predpriprava in kvalifikacijski turnir za Evropsko prvenstvo srbske folklore diaspore, ki se zgodi enkrat letno v različnih državah Evrope. Sodeč po nagradah v Sloveniji in po doseženih rezultatih na omenjenem Evropskem prvenstvu ter po priljubljenosti v družbi in na socialnih omrežjih so pri nas najbolj prepoznavne skupine: KD Brdo Kranj, KUD Mladost Ljubljana, SKUD Vidovdan Ljubljana, KPŠHD Vuk Karadžić Radovljica, SKD Maribor, SKD Sloga Nova Gorica. Ni pa treba biti preskromen in izpostaviti, da je Kulturno društvo Brdo najbolj uspešna skupina iz Slovenije, in nenazadnje tudi skupina, ki je na omenjenem EP bila trikratni zaporedni zmagovalec v absolutni konkurenci v letih 2010, 2011 in 2012, zadnjih šest let pa zapored ni osvojila nižjega od 3. mesta ob osvojitvi še kopice drugih specialnih nagrad.
Kje pa dobite kostume oz. noše?
Kostumi so naše veliko bogastvo, poleg seveda plesalcev in glasbenikov je noša glavni del naše dejavnosti. Najboljši primeri so seveda originalni deli narodnih noš, ki se še vedno lahko najdejo na terenu, vendar so ti primerki vse bolj redki. Originalni deli so tudi najbolj cenjeni kosi naših kostumov. Obstaja veliko izdelovalcev narodnih noš v Srbiji in Bosni, s katerimi sodelujemo, prav tako pa marsikateri del naredimo sami po vzorcih, ki jih pridobimo iz muzeja ali s starih slik poznavalcev.
Milan Glamočanin v plesni akciji.
Kakšna je vaša funkcija v tej plesni zvrsti?
Sem koreograf, umetniški vodja in predvsem velik folklorni entuziast že od svojega 12. leta starosti. Začel sem pred 21 leti  kot plesalec pri Kulturnem društvu Brdo v Kranju, s svojimi 19 leti pa sem prevzel tudi vodenje omenjene folklorne skupine. Svoje znanje sem začel izpopolnjevati na strokovnih seminarjih in tako se je povečevala tudi moja vloga. Trenutno sem umetniški vodja štirih folklornih skupin v Sloveniji ter dveh v tujini (Trst, Italija in Celovec, Avstrija). Obenem kot koreograf redno sodelujem s skupinami iz Nemčije, Švice in Avstrije, prav tako sem sodeloval s skupinami iz Kanade in Srbije. Od leta 2013 sem tudi strokovni spremljevalec folklornih srečanj etničnih skupnosti v Sloveniji, kot strokovni sodelavec pri Javnem Skladu za kulturne dejavnosti RS. Bil sem tudi predavatelj na gimnastičnem kongresu Slovenije in pa vodja folklornega odbora pri Zvezi srbskih društev Slovenije.
Ali organizirate različne delavnice, celovečerne predstave? Kje vas je možno videti?
Z vsemi skupinami, ki jih vodim, organiziramo lokalne nastope, festival z mednarodno udeležbo in pa celovečerne koncerte. KD Brdo iz Kranja tako vse, kar pripravi v sezoni, pokaže na celovečernem koncertu folklornih skupin v maju, oktobra organiziramo Dneve srbske kulture, ki trajajo štiri dni, januarja organiziramo mednarodni folklorni festival veteranov, marca mednarodni otroški festival Ringaraja. Prav tako se redno udeležujemo srečanj, ki jih organizira JSKD in pa druga društva po Sloveniji. Udeležujemo se tudi mednarodnih izmenjav in folklornih festivalov v tujini.
Kaj je tisto najbolj osrečujoče pri folklornem plesu?
Ko se v kolu 20 plesalcev ali več prime za roke in na ves glas zapoje in veselo zapleše, ko se izvede postavljen koreografija brez napak, ko se sprostijo vse zavore v glavi in ko z velikim ponosom gledaš z odra v navdušeno publiko, potem ni večjega veselja za folklornega plesalca. V društvih opažam, sploh v zadnjih desetih letih, da je zanimanje za folklore vse večje, da k folklori pristopajo različni profili ljudi in da se mnogi navdušujejo nad izjemno energijo, ki vlada v samem plesu, v družbi in okolju.
Kaj bi svetovali vsem, ki o folklori samo razmišljajo, nikoli pa poizkusijo?
V kolikor o folklori razmišljate, pomeni, da vas zanima in da vam je všeč. To so edini pogoji, ki jih morate izpolnjevati. Najdite najbližjo folklorno skupino v vašem okolju in se brez pomislekov pridružite v kolo.
Kje vas bo možno videti v bližnji prihodnosti?
SKD Sloga Nova Gorica organizira 3. oktobra Mednarodni folklorni festival v kulturnem domu v Novi Gorici, 24.oktobra KD Brdo organizira "Razigrano mladost", mednarodno folklorno manifestacijo v Kranju. Novembra potujemo v Pariz v Francijo in v St. Gallen v Švico.
Kaj pomeni za vas plesati folkloro?
Izpolniti svoj čustveni naboj, pridobiti na kondiciji, spoznati nove ljudi in uživati v plesu, pesmi in glasbi.

View Gallery 11 Photos