Draga Milica, dobrodošla na mojem portalu. Slab mesec pred premiero muzikala Briljantina smo. Zanima me, kaj se trenutno dogaja s plesnimi koraki, s koreografijo muzikala?
Hvala vam za povabilo, draga Barbara. Trenutno smo v fazi dodelovanja koreografij s pozornostjo na majhnih podrobnostih in obliki plesa. Igralci in plesalci že kar nekaj časa vadijo skupaj, tako da poleg brušenja plesnih korakov delamo tudi na prostorskih formacijah in dramski strukturi koreografije.
Resnično sem zelo zadovoljna s potekom celotnega procesa in s tem, kako se celoten ansambel (tako igralci kot plesalci) nesebično razdaja in trudi, da nam ta projekt kar najbolje uspe. Seveda je najtežje pred koncem, saj se takrat združijo tako igra, pesem in ples, kot tudi scenografija, kostum in režija v eno, upam, da zelo dobro predstavo.
Mislim, da bodo gledalci doživeli ta zelo poznani muzikal v eni sodobni in popolnoma sveži obliki, polni mladostniške energije. Mislim in upam, da jim bo naša ‘nova preobleka’ zelo všeč.
Kako si se lotila koreografije, čemu namenjaš posebno pozornost?
Verjamem v podrobnosti, pametno izbrane in izkoriščene plesne stile ter tudi v samo realizacijo – natančneje v ekipo, ki te korake in koreografije izvaja in prenaša občinstvu. Samo dobra, natančna in uglašena ekipa daje na koncu res dober rezultat.
Mislim, da imamo zares fantastično ekipo plesalcev. Prihajajo z različnih strani, iz različnih plesnih klubov, različnih krajev in plesnih stilov, ampak v Briljantini dihajo skupaj kot eno, na čelu z ‘mojo boljšo polovico’, svetovnim prvakom Matevžem Česnom. Srečna, blagoslovljena in hvaležna sem, da so del naše predstave.
Se ti zdi, da bo slovensko občinstvo kaj drugačno od tistega, ki ga poznaš, ali meniš, da občinstvo pač loči dobro delo od slabega oziroma všečno od nevšečnega?
Menim, da je vsako občinstvo dobro občinstvo, razen tistega, ki prihaja na predstave z vnaprejšnjimi predsodki in ocenjuje nekaj, česar še ni videlo. Če ste odprtega srca in uma, boste vedeli, če je nekaj dobro ali ne, saj boste ob tem uživali ali pa tudi ne. Seveda niso vsem všeč enake stvari in vsakdo ima svoje mnenje. Ampak mislim, da občinstvo na splošno zna zelo dobro oceniti, kaj je dobro in kaj ne. Težko je, ko delate nekaj tako poznanega, kot je Briljantina, in se pri tem trudite pustiti svoj pečat – izvirnost, ne da bi pri tem spreminjali vse od začetka do konca. To je zelo tvegano početje, vendar je hkrati to tudi velika čast, zadovoljstvo in odgovornost. Želim si, da bi na koncu imeli dober rezultat.
Katera skladba iz muzikala ti je najljubša in zakaj?
Moja najljubša točka je ‘There are worst things I could do’ (‘Nekaj hujših je stvari’), ki nima koreografije. Od plesnih točk pa sta to vsekakor ‘Greased lightning’ (‘Mastna strela’) in ‘Born to Hand Jive’ (‘Za jive si rojen’).
Ples je prišel v moje življenje v osnovni šoli, ko sem na neki šolski predstavi videla dve dekleti, ki sta plesali na Michaela Jacksona. Do takrat sem trenirala športno gimnastiko. S tistim dnem je ples postal in ostal moja edina ljubezen, moje življenje.
Končala si študij v Parizu. Zakaj nisi ostala v tujini, te ni mikalo?
Zelo težko je biti tujec v drugi državi. Poleg tega menim, da je pomembneje, da naučeno znanje prenesem našim mladim in da naredim nekaj dobrega ter pomembnega za svojo državo in našo plesno sceno.
Rekla bi, da sem najraje v vlogi, kjer vidim, da so drugi srečni. Mogoče sem si tudi zato za nekaj časa vzela premor od kritiškega dela. Vsekakor me osebno najbolj osrečuje in izpopolnjuje deljenje ter širjenje znanja, radosti me izmenjava energije, talenta in izkušenj. V vsaki vlogi mi učimo druge in se hkrati učimo od drugih, in jaz iskreno verjamem, da je to najpomembnejša vloga.
Kako lahko prepoznamo tvoj plesni oziroma koreografski stil? Kaj je značilno za tvoje gibanje ali pa mogoče koreografijo?
Pri meni je prepoznavno to, da ne obstaja samo en plesni stil, ampak gre za kombinacijo več njih; muzikal je prav posebna gledališka oblika, kjer je najpomembneje povedati zgodbo, kar pomeni tudi dramaturško jasno definirati pesmi in ples. Mislim, da za to ni dovolj samo en stil. Ali pa samo zame ni dovolj. Muzikal ni natančno določeno plesno tekmovanje, kjer tekmujete v določeni kategoriji. Muzikal je zgodba, ki mora biti dobro povedana s pomočjo elementov dramaturgije, pesmi in koreografije, kar zahteva domišljijo in jasno koreografsko vizijo.
Prva je zgodba – dramaturgija, nato glasba – ritem in melodija. Seveda je del tega tudi režiserjeva zamisel, ki predstavi kot celoti daje nov, poseben in specifičen ton. Muzikal je ekipni projekt, kjer vsak sektor s svojim ustvarjanjem koraka enakemu cilju naproti. In to je, da je zgodba povedana, kot se spodobi.
Nam poveš, kakšna je aktualna srbska plesna scena? Kdo prevladuje ali še bolje – kakšna smer, je zanimanje za ples veliko ali ne?
Zanimanje za ples v Srbiji je zares veliko. Poleg klasičnega baleta imamo tudi gledališče za muzikal, za moderno igro in tudi veliko zasebnih šol za IDO tekmovanja (Mednorodna plesna zveza) ter za latinske in standardne plese. Pred nekaj leti je bila odprta tudi akademska ustanova za ples – Inštitut za umetniško igro, kjer zdaj že več let negujejo ples skozi raznorazne festivale – Beograjski festival igre, Festival koreografskih miniatur, KONDENZ festival in druge plesne dogodke.
Svoboda, ki jo daje ples. In zadovoljstvo, da se ukvarjam s tem, kar resnično obožujem.
Kaj počneš, kadar ne plešeš, ne koreografiraš in ne poučuješ?
Trenutno se učim, saj končujem drugo leto magistrskega študija koreografije na Inštitutu za umetniško igro v Beogradu. Upam, da bom magistrirala do konca leta.
Kaj te vodi v življenju? Imaš morda kakšen moto ali pa cello vzornika, ki mu slediš?
Pogosto govorim in pišem ‘samo ljubav’ (samo ljubezen), ker menim, da je ljubezen edina stvar, ki nas bo vedno vrnila na pravo pot in nas vodila v pravo smer.
Si že malo spoznala Ljubljano, kakšna se ti zdi, kam najraje ‘zbežiš’ po treningu?
Obožujem vaše središče mesta, vse okrog Ljubljanice se mi zdi prelepo, prav tako park Tivoli.
Torej nam napoveduješ odlične ‘summer nights’ (poletne noči, op. p.) v Ljubljani, kajne?
Vse, kar je v bližini reke, s prijatelji in z ljubeznijo.
Hvala in se vidimo na premieri!
Najlepša hvala Vam, Barbara, veselim se že najinega ponovnega srečanja.
View Gallery
8 Photos
