Domen, pozdravljen, in po dolgem času si gost na našem portalu, ko se znova vračaš na tista prava plesna tla. No, ne čisto, a verjamem, da je projekt Dance Amore zdajle glavnina tvojega plesnega dogajanja. V kakšni fazi je projekt in kaj konkretno je tvoj delež v njem?
Dance Amore je razširitev zelo posebne in dobro gledane predstave, ki smo jo plesali/igrali pred desetimi leti, ‘The 50’s Show’, za katero žal takrat ni bil pravi čas. Plesalci so še v glavnem tekmovali in imeli druge ambicije, ki so onemogočale, da bi predstava zares zaživela. Zato lahko rečem, da je velik del predstave že postavljen, ga je pa jasno treba obnoviti, dodelati in hkrati vplesti v dodatno zgodbo in nove koreografije, tako da bo vse skupaj zaživelo kot celota. Kot prej sem tudi zdaj v vlogi scenarista in pripovedovalca zgodbe, povezujem občinstvo s fikcijo na odru.
Predstava bo že v začetku narejena za velike odre. ‘The 50’s Show’ ni bila tako ambiciozna na začetku, vse skupaj smo skromneje zastavili. Dance Amore pa bo imela kar nekaj novih točk oziroma koreografij, več ljudi bo na odru, saj je Jurij Batagelj povabil k projektu tudi šov plesalce, hkrati pa se nam bo kot edina neizobražena plesalka pridružila tudi pevka in odlična performerka Zala Smolnikar.
Predstavo si želimo igrati veliko in povsod, in ker je bila prejšnja tako dobro sprejeta, verjamem, da bodo ljudje Dance Amore radi gledali. In mi jo bomo zelo radi igrali.
Ples in glasba sta zapisana v našem DNK-ju in zato nas take predstave navdušujejo, ne znamo si pomagati. Ob tem pa je zelo pomembno, da so plesalci sami strokovnjaki, večkratni prvaki, tako da lahko uživamo še ob odličnem tehničnem znanju in nastopanju. Tekmovalnega plesa pa ljudje, ki niso neposredno povezani z njim, po mojem mnenju ne sprejmejo, ker prvič sploh ne vedo, kdaj in kje je državno prvenstvo, in ker ne razumejo, kako in kaj se ocenjuje. Če bi bila pravila ocenjevanja še bolj transparentna, kot pri drsanju, bi bilo veliko več zanimanja gledalcev, sponzorjev, medijskih oglaševalcev itd.
V plesu sem se veliko naučil. Nekaj malega o nastopanju, ampak predvsem veliko o sebi kot o športniku – česa vse sem zmožen, in tudi o svojih karakternih značilnostih, kdaj začnem popuščati, kje sem šibek in kdaj ter zakaj postanem močnejši in vztrajnejši. Pri plesu v paru pa jasno ugotoviš tudi predvsem, kako sodelovati s partnerko, kdaj sprejeti kompromis, ko tega niti nočeš, kdaj se prepustiti in kdaj prevzeti vajeti v svoje roke.
Ja, ne vem. Samo vedno sem čutil, da je ples moja velika ljubezen, ki je na drugem mestu, takoj za igro.
Ampak za vsak primer imaš opravljen izpit za plesnega učitelja, kajne?
Ko sem nehal plesati, sem hotel iti delat v nek bar, pa so mi starši takrat v šali rekli, da me bodo razdedinili, če bom po vsem času in denarju, ki so ga vložili v ples, zdaj šel delat za ‘šank’. Pokojni Tomaž Ambrož, ki se ga se zelo rad spomnim, se je pozitivno odzval na moj predlog, da bi postal plesni učitelj in mi tudi plačal polovico izobraževanja. To je bil njegov vložek vame in kar nekaj let sva super sodelovala, predvsem sva spoštovala drug drugega.
Močan notranji občutek mi je govoril, da moram nekaj spremeniti in da je zdaj pravi čas. Kot takrat, ko sem leta 2003 nehal plesati, nekaj ljudi sem razočaral in razžalostil, ampak zdaj vemo vsi, da je bil to pravi čas za korak v novo smer.
Prepričana sem, da kljub temu z razdalje spremljaš dogajanje na športno-tekmovalnem plesnem področju. Zanima me, kaj meniš, da se je spremenilo od časov, ko si tekmoval?
Sem se kar malo oddaljil od tekmovalnega plesa, res je. Najprej ker sem potreboval odklop od tega sveta, pozneje pa, ker me je igra tako posrkala vase, da nisem videl ničesar drugega. Ampak to, kar sem uspel videti, me ni posebej navdušilo. Lahko govorim za ST- in LA-sekcijo, da se še bolj odmika v svoj hermetično zaprt svet. Vse je hitreje, bolj spektakularno, bolj bleščeče, bolj gimnastično in se za moj okus odmika od bistva … od plesa. Gledam kakšne komentarje pod videi parov na FB in pohvale pa si mislim: Pa saj nista naredila treh plesnih korakov v eni minuti. Samo premikata se s svetlobno hitrostjo iz ene poze v drugo. V bistvu ne gledam videa, ampak powerpoint njunih fotografij različnih poz. To se mi zdi grozno. Pojma nimam, kaj lahko ta ”ubogi’ sodnik sploh ocenjuje.
Se družiš s svojo nekdanjo plesalko Tjašo Vulič, veš kaj počne, ji slediš?
Občasno se vidiva ter podruživa in v grobem poznam njeno delo. Midva sva preživela najlepša leta skupaj, od svojega 9. do 21. leta sva plesala skupaj.
To je verjetno bolj vprašanje za Jurija, ker je on že na začetku izbral ekipo. Ampak ‘kasting’ za predstavo je bil narejen na podlagi interesa in plesnih izkušenj. Je pa še veliko drugih plesalcev in plesalk, ki bi lahko sodelovali pri predstavi.
V predstavi pleše tudi nekaj plesalcev, ki niso iz latin in standard stila, med njimi tudi tvoje dekle Nika Horvat. Kako jih boste ‘vgradili’ v plesni šov, kakšna bo njihova dodana vrednost?
Odlično bo, da bodo s ST- in LA-plesalci na odru še šov plesalci. Ne vem, če se je kdaj že to zgodilo. To je vedno lahko samo dobro, dodana vrednost, ki se lahko samo pozitivno obrestuje, in komaj čakam, da vidim, kako bomo delovali skupaj.
Ker bo to plesna predstava, kakršne Slovenci še nismo uprizorili in videli. Verjamem, da bo Dance Amore šov, ki bo vrhunsko izdelan od A do Ž, od nalakirane glave do zaščitnega petnika na plesnem čevlju.
Premiera šova bo 9. septembra, kar pomeni, da boste trenirali tudi v poletnih mesecih. A si boš kljub temu vzel čas za ‘misliti na nič’. Kam se boš odpravil?
Pojma nimam, samo vem, da si bom vsak dan dopusta govoril: Domen, če se ti ne da, ti ni treba.
