Pogovor s plesalcem breaka, ki prihaja iz Vitomarcev, kjer so za break slišali šele z Borovim intenzivnim plesanjem te plesne zvrsti.
Dragi Bor, pozdravljen na našem portalu, in napišiva v uvod, v katerem stanju sem te zdaj ujela? Na treningu, pripravah …? Kaj se dogaja pravkar?
Pravkar ste me ujeli na treningu. In trenutno se ne pripravljam na nobeno tekmo, trenutno gre bolj za to, da ostanem v formi do takrat, ko bom lahko začel normalno hoditi na tekme.
Opazila sem te na državnem prvenstvu konec januarja, ko si plesal seveda break. Zakaj si navdušen ‘breaker’, v čem je čar breaka?
Rekel bi, da je to nekaj, kar je globoko v meni, zato niti ne vem, kaj bi rekel. Lahko pa rečem, da je glasba zelo velik del mojega življenja in brez glasbe preprosto ne bi mogel živeti. Glasbo poslušam zjutraj, ko se zbudim, skozi ves dan in na koncu tudi, kadar grem spat. Menim, da to zelo pripomore k temu, da sem navdušen ‘breaker’.
Prihajaš iz Prlekije iz Vitomarcev, kako je break prišel v tvoje življenje, kdo je ‘kriv’ za to?
Če se malo pošalim, od kod jaz prihajam, se mi zdi, da za break še niso slišali, preden sem jaz postal vrhunski športnik. Break je prišel v moje življenje skozi glasbo, že od malih nog sem zelo rad poslušal ogromno glasbe in to je privedlo do tega, da sem se tudi začel gibati na glasbo. In tako so nastali moji posebni triki, dokler nisem ugotovil, da se jim preprosto reče breaking. Tako sem tudi doma zaprosil, da me vpišejo v plesno šolo in tako sem začel podrobneje spoznavati breaking.
Koliko plesnih šol si zamenjal in komu si najbolj hvaležen za svojo plesno pot, ki se je dobro začela?
Menjaval sem med dvema plesnima šolama, in to sta šoli Zapleši si v Mariboru in Plesna šola Urška Pomurje. Ne bi pa mogel reči, komu sem najbolj hvaležen, saj menim, da so vsi pripomogli k moji poti do uspeha.
Pohvališ se lahko z nekaj naslovi, kajne? Si državni in evropski prvak. Na kateri naziv si najbolj ponosen?
Lahko bi se pohvalil, ampak tu ne gre za to, zdi se mi, da govorim v imenu vseh, če rečem, da gre bolj za ljubezen do breakinga nasploh. Če sem pa ponosen na kaj, bi pa rekel, da sem ponosen na celotno svojo kariero in ne zgolj na en določen naslov.
Kaj meniš, da je potrebno za dobrega ‘breakerja’?
Moje mnenje je, da dobrega ‘breakerja’ naredi to, da zna izvesti vse gibe natančno in brez težav. Mora imeti dober stil, ‘flow’, moč, hitrost, eksplozivnost … Ne moremo pa zanikati, da potrebuje tudi voljo in ljubezen do plesa samega. Saj se to tudi opazi med samim plesanjem in tudi pripomore k temu, da se lažje in hitreje učiš nove stvari, preprosto se opazi razlika, če imaš voljo ali ne.
Kaj je po tvoje najtežje pri breaku, kateri element, in kaj najlažje?
Rekel bi, da je pri vsakem ‘breakerju’ to drugače, vem pa zase, kaj mi je že od nekdaj težje. In to je ustvarjanje in sestavljanje novih gibov ter setov. Eden od lažjih elementov pa presenetljivo ‘airflare’, ki mnogim povzroča težave z zahtevnostjo.
Ni dvoma, da ste ‘breakerji’ navdušeni nad dejstvom, da postaja breaking olimpijska disciplina oz. šport. Si navdušen tudi ti in zakaj?
Seveda smo vsi navdušeni, in to zelo. Break bo s tem tudi bolj prepoznaven, in menim, da tudi bolj spoštovan kot prej. Kar se meni zdi še najpomembneje pri tem, pa je, da bo več otrok izvedelo za to in se odločilo za break, kar pomeni, da se bo seveda več otrok ukvarjalo s tem športom in gibalo, kar dobro vpliva na zdravje mlajših.
Kaj vse bo to po tvojem mnenju prineslo k vaši plesni prepoznavnosti oz. k čemu bo največ doprineslo?
To bo zelo pripomoglo k naši prepoznavnosti. Menim, da bo najbolj doprineslo k temu, da bo nam ‘breakerjem’ lažje živeti od tega.
Kaj boš naredil ti, da se boš prebil na olimpijske igre, če seveda je to tvoja želja?
Če ni to želja vsakega ‘breakerja’, pa verjamem, da je želja večine. Jaz se bom potrudil še bolj kot do zdaj. Treniral in pripravljal se bom ‘na polno’ in tako kot do zdaj vložil ves svoj čas v to, da se uvrstim na olimpijske igre.
Ali rad tekmuješ? V čem je vznemirljivost tekem, da se jih udeležuješ?
Jaz zelo rad tekmujem. Meni gre za to, da pokažem, kaj znam, in da pokažem svoj vloženi trud. In seveda da se vidim in družim s svojimi prijatelji.
Starša sta tvoja velika podpornika, kajne? Kako se to izkazuje?
Brez svojih staršev ne bi bil, kjer sem zdaj. Do vseh voženj na treninge, tekme. Vsa priprava hrane, do mojega lastnega športnega centra. Še zdaj se spomnim, kako je bilo, kadar sem vsako jutro vstal in šel v šolo, iz šole na trening in nato domov na še en trening ali pa učenje. Večino svojega življenja sem preživel v avtu. Spal sem v avtu, jedel sem v avtu, delal za šolo v avtu. Nenehno smo bili na poti. Lahko bi brez težav rekel, da delujemo kot ekipa, vedno sem srečen, kadar lahko o njih kaj lepega napišem ali rečem tako kot zdaj. Za to jim bom hvaležen do konca svojega življenja.
Kaj vse si pripravljen storiti, da ti uspe na break sceni? In kaj sploh pomeni uspeti v tem plesnem stilu?
Pripravljen sem tako kot do zdaj žrtvovati in vložiti moj čas v to, da postanem še boljši športnik in ‘breaker’. Glede tega, kaj pomeni uspeti v breakingu, pa ne vem, kaj bi povedal. Meni je zelo pomagalo spoznati ogromno ljudi in si ustvariti kariero v športu. Trenutno imam svoj športni center, ki ga bomo letos odprli z namenom, da organiziramo priprave vseh možnih športov in še več stvari sproti.
V intervjuju za prlekija.on-line sem prebrala, da si končal Srednjo trgovsko šolo, smer administrator in se nato osredotočil samo na break. Zakaj takšna odločitev?
Seveda moram še enkrat pohvaliti srednjo šolo, saj so mi zelo pomagali in se mi prilagodili. Vsi so zelo prijazni in jaz sem zelo vesel, da sem se odločil za to šolo. Ta odločitev pa je bila seveda zato, ker smo od samega začetka mojega šolanja že delali na športnem centru, na katerega sem se tudi zelo osredotočil, saj mi bo pomagal v prihodnosti.
Kje vidiš svojo prihodnost, saj si še mlad plesalec in mlad fant pri skoraj 19-ih, kajne?
Ja, res je. Oktobra sem dopolnil 18 let in menim, da se je zdaj komaj vse prav začelo. V prihodnosti se vidim kot vrhunski športnik, tako kot tudi vrhunski poslovnež, saj so me moji starši in prijatelji usmerili na pravo pot.
Si človek, ki ima rad vnaprej vse načrtovano ali raje vidiš, da življenje obrne po svoje in se mu prepustiš?
Ja, rad imam vrhunski in realističen načrt za vse, saj sem tako tudi bolj miren in siguren. Seveda pa ne smeš storiti napake, da se obremenjuješ z nečim, na kar sam nimaš vpliva.
Imaš kaj prepoznavnega vedno na sebi, ko si na plesišču, če to niso tatuji?
Ne bi rekel, moj stil oblačenja na plesišču ne odstopa od nobenega, mogoče tatuji malo izstopajo zaradi moje starosti, ampak to pa je to.
Kaj pa pomenijo tvoji tatuji? In imaš jih kar nekaj, sem opazila.
Nekateri imajo pomen, nekateri ne. Pri 15-ih sem si tetoviral celotno roko in od takrat je to postalo manj strašno in nenavadno. Več se tetoviram, bolj se osredotočam na videz tatujev in slik, saj danes tatuji niso več nič novega ali kritičnega do neke mere.
Na facebooku si se zahvalil tudi vsem, ki te podpirajo pri tvojem plesanju, in omenjal si okrevanje po bolezni. Hrbet je tvoja šibka točka, kajne? Nam zaupaš, kaj se dogaja in kako premaguješ to oviro?
V začetku leta 2020 sem prebolel pljučnico, po kateri sem potreboval zelo dolgo, da sem si opomogel. Nato pa sem tik za tem imel pomanjkanje vitaminov, hormonov … neke take stvari. In se bojeval z nenehnimi vrtoglavicami, težkim dihanjem, utrujenostjo … Nekajkrat tudi padel v nezavest. Na koncu je to tudi psihično vplivalo na mene. V glavnem vse naenkrat. Starši so me vozili po bolnicah vsak dan, dokler niso po pol leta ugotovili, kaj je res bilo narobe.
Medtem pa seveda bolečina v hrbtu, ki traja zdaj že pet let in me seveda zelo moti pri breaku, ampak jo trenutno obvladujem s pomočjo psihične terapije in fizioterapije. Ampak to me ne ustavlja, da treniram in tekmujem. Če si nečesa res zelo želiš, boš naredil vse za to, da ti uspe.
Med pisanjem tega sem v fazi okrevanja, ravnokar sem počasi že spet začel obiskovati telovadnico, tako da smo vsi zelo veseli in polni upanja, saj gre počasi vse spet na bolje.
Kaj je zate ples?
Zame je ples življenjski slog. Način življenja. Ples je del mojega življenja, ki me drži na zdravi, dobri in uspešni poti v prihodnost.
Imaš kakšen moto, ki te vodi skozi življenje? Nam ga zaupaš?
Ne bi rekel, da imam moto. Povem pa kot prej, da brez glasbe ne bi mogel. Glasba me sprošča, glasba mi da energijo, motivacijo. Glasba mi da to, kar potrebujem v določenem času.
In kaj bo fokus letošnjega leta, za katerega še ne vemo, kako se bo koronsko razpletlo?
Fokus letošnjega leta je, da naprej treniram in se pripravljam. Še pomembneje pa je, da se letos potrudimo, končamo in končno odpremo moj športni center.
Zadnje vprašanje. Kdo si, Bor Rehak Friš, in kam si namenjen?
Sem fant, ki se je odrekel mnogim stvarem, da je prišel do tu, kjer je zdaj. Čaka me velika in uspešna prihodnost. In to bom v prihodnjih letih tudi dokazal.
Hvala in ostani zdrav!
Hvala vam in enako.
