Bilo bi mi v čast postati umetniški vodja ljubljanskega baleta!

Seveda, veseli december na polno, veliko predstav imamo decembra − od Labodjega jezera, Hrestača do La Fontainovih basni. Skratka top kondicija.

 

Kje pa boste praznovali skok v leto 2019?

Praznovali bomo pri moji menedžerki v Udinah in tako še uskladili načrte za 2019. 

 

 

Želja obstaja že nekaj časa. Sem pa čakal na pravo priložnost, da bi se pokazal v najboljši luči. Trenutno bom delal na projektih, dolgoročna vizija pa je imeti svojo kompanijo in festival. Prvi dogodek bo 31. marca 2019 v Španskih borcih pod imenom Ljubljana Dance meeting − festival in tekmovanje v sodobnem plesu. Drugi dogodek bo v naši operi 29. junija 2019 z naslovom Gala večer Đorčevski and international Ballet stars.

 

Se v življenju baletnega plesalca najde čas, ko je na nekakšni prelomnici kam in kako naprej? Kakšna je tvoja vizija?

Itak, vsak od nas ima svoji zgodbo, in prej ali slej pride do prelomnice, ko se mora odločiti, kako naprej, seveda skoraj nihče nima iste poti, tudi če plešejo skupaj v ansamblu 20 let. Tudi sam sem trenutno na prelomnici in me čakajo veliki izzivi v 2019.

 

Balet sem začel pri enajstih letih, moj prvi angažma je bil pri šestnajstih v Narodnem gledališču v Beogradu v baletu Romeo in Julija koreografa Dimitrija Parlića. Kmalu po tem sem šel na Dunaj in pri osemnajstih že imel pogodbo z dunajsko opero.

 

 

Seveda mi dopušča, in zelo rad predstavljam našo Opero na tujih odrih, samo ne sme se križati z mojim obveznostmi v Operi.

Je življenje baletnega plesalca dandanašnji še vedno polno odrekanj, prilagajanj, kompromisov? Kako ga doživljaš? Je kaj lažje ali težje, ker s partnerko Rito Pollacchi plešeta v istem ansamblu?
Lahko rečem, da vsako leto, vsak balet sta mi dala nekaj, vsaka izkušnja šteje, tako da mislim, da moja najboljša leta šele prihajajo, počutim se v odlični formi. Seveda je vse odvisno od plesalca, koliko poškodb ima, in seveda mora imeti tudi malo sreče. Balet ni samo umetnost, balet je način življenja. Pot plesalca je izjemna, in če bi lahko, bi šel še enkrat po isti poti. Seveda moraš zajemati balet s polnim srcem in polnimi pljuči in se nič ne ‘šparati’. Imeti partnerko v istem ansamblu je izjemen privilegij, midva sva en drugemu opora in pomoč. Seveda pride do konfliktov, ampak uspeva vse rešiti z minimalno razbitimi krožniki (smeh).

 

Kakšen je tvoj pogled na slovensko in mednarodno baletno ter plesno sceno v plesnem in koreografskem pogledu? Kje smo mi v primerjavi s svetom?

Mislim, da imamo veliko potenciala, odlične ansamble, velike koreografe. Lahko bi bili kos velikim operno-baletnim hišam.

 

Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Osrečujejo me nove dramske vloge, novi baleti, najbolj pa žalosti izvajanje predstav v skoraj prazni dvorani.

 

Zdi se, da zanimanje za balet narašča, a ne ravno za modern izvedbe, ki jih imate v vaši hiši. Kaj meniš, kakšno je ljubljansko občinstvo in zakaj drvijo na Hrestača, ne pa na sodobne balete?
Težko je povedati, zakaj, nikoli ni samo en razlog ali krivec. Mislim, da so se v vodstvu premalo ukvarjali s trženjem, predvsem v pomenu, katera predstava je za katero občinstvo. Tudi vse predstave nimajo enake finančne konstrukcije, ne stanejo enako. Ni težava v sodobni predstavi, ampak kako to predstaviš občinstvu. Težko je nekoga nekoga ‘privleči’ v  baletno hišo s temo na plakatih iz devetdesetih let.

 

In si se zato menda prijavil za umetniškega vodjo ljubljanskega baleta? Zunaj je razpis, ki poteče 4. januarja in nanj naj se ne bi prijavila dosedanja vodja Sanja Nešković Peršin. Je res?

Je res in ni res! Recimo, da čakam pravi trenutek. Mi tukaj v Ljubljani imamo res odličen ansambel in velik potencial, ki ga lahko dvignemo na svetovno raven, in bilo bi mi v čast postati umetniški vodja. Ampak vse ob svojem času.

 

 

Tančica bo kmalu razkrita. In zadnje vprašanje − po čem si boš zapomnil leto 2018 in kaj naj prinese 2019 tebi, tvoji družini, kolegom, koreografom in nenazadnje našim bralcem in bralkam.
Leto 2018 je bilo izjemno. Veliko gostovanj, ljubljanski balet se je predstavil od Sarajeva do Miamija, New Yorka in Astane ter južne Amerike. Želim, da v novem letu slovenski balet postavimo na svetovni vrh in premaknemo naše meje. Bralcem in vsem, ki imajo radi balet in ples, pa želim veselo plesno novo leto.