Balet je uresničitev sanj male Tasje

Tasja Šarler (foto: Darja Štravs Tisu)

Pogovor z balerino ljubljanskega baleta Tasjo Šarler, ki se je v balet zaljubila pri sedmih letih

Tasja, pozdravljena na Paradinem portalu. Predvidevam, da sem te ‘ujela’ na ponovni vrnitvi v vašo baletno dvorano? Kako bi opisala ta čas, ko je bila, spet predvidevam, dnevna soba tvoj vadbeni prostor?
Pozdravljeni in hvala, da me ‘gostite’. Žal še nisem med tistimi srečniki, ki so že začeli z vajami v naši operni hiši, toda željno pričakujem sporočilo, kdaj se bom lahko pridružila. Tako je dnevna soba še vedno moj studio, kjer glede na razmere skušam čim bolj ohranjati kondicijo z različnimi vajami. Prvi val vsesplošne karantene je bil zame vsekakor ogromno razočaranje, saj sem se februarja ravno začela intenzivno pripravljati na svojo prvo glavno vlogo Julijo. Z baletnim ansamblom naj bi maja s predstavo Romeo in Julija gostovali v Celovcu. Vaje so potekale super čutila sem, da iz dneva v dan napredujem in se z vlogo povezujem. Potem pa šok in zaprtje javnega življenja. Sprva se je govorilo o 14-tih dneh karantene, tako da je bila moja motivacija na vrhuncu, potem pa smo kmalu videli, da ne bo vse tako optimistično. Tudi pred drugim valom sem ravno začela s pripravami na Božičnega duha iz Hrestača, a mi virus res ni bil naklonjen, saj so nas po enem tednu spet poslali na delo na domu. Sem pa zelo zadovoljna, da sem lahko vaje za vlogo kljub temu imela (individualno delo) in s tem napredovala.

Na vaji (foto: Darja Štravs Tisu)

Kaj vse ti je kljub temu dalo to obdobje v tistem pozitivnem pogledu, da si lahko recimo uspela narediti kakšne rezimeje svoje poklicne poti ali pa prišla do kakšnih življenjskih spoznanj?
Veliko razmišljam o tem, kako bi se letošnja in tekoča sezona odvili v normalnih razmerah. Pa o tem, kako smo imeli pred epidemijo veliko stvari za samoumevnih. Nikoli si nisem mislila, da nam bo nekega dne delo v studiu ‘prepovedano’, da bomo tako dolgo brez pravih vaj, predstav na odru in prisotnega občinstva, pa tudi brez nekih pravih socialnih stikov. Razmišljam tudi o tem, kaj bi počela po zaključeni plesni karieri, zato sem ta čas namenila tudi dokončanju študija na fakulteti za upravo, ki je bil zadnje tri leta na odmoru in je name čakal.

Začela sem kar s sedanjim časom, a seveda se te spomnim še z baletnih produkcij, pa s tekmovanj. Dajva vedeti bralcem in bralkam, kako se je balet sploh pojavil v tvojem življenju in zakaj sploh balet?
V balet sem se zaljubila, ko sem šla s starši pri sedmih letih na svojo prvo baletno predstavo Ukročena trmoglavka. Zaljubila sem se v vse ples, oder, glasbo, atmosfero, arhitekturo operne hiše, občinstvo. Ob koncu predstave, ko so se plesalci klanjali, sem želela iti na oder tudi sama. Celotno dogajanje me je zelo privlačilo, in mislim, da sem se takrat odločila, da želim biti balerina. Leto pozneje so me starši vpisali v pripravnico Baletne šole v Ljubljani in tako se je moja pot začela.

(foto: RTV SLO)

Kakšne spomine imaš na baletno šolanje in kdaj si vedela, da bo balet definitivno tudi tvoj poklic?
Na baletno šolo imam zelo lepe spomine, malo manj na klasično šolo. Vendar pa brez prisotnosti v navadni šoli tudi balet ni bil dovoljen (fiksna ideja staršev). Tako da sem šolo pretrpela in nato z največjim veseljem odšla na pouk baleta. Za balet sem se odločila že kot mala, v tretjem in četrtem letniku srednje šole, ko sem začela sodelovati v predstavah SNG Opere in baleta Ljubljana, pa se je ta želja le še povečala.

Na tekmovanju v Zagrebu (foto: Novkovič)

Udeležila si se tudi nekaterih tekmovanj. Spomni nas na rezultate, na katere si še danes ponosna.
V času šolanja sem na devetem in desetem Tekmovanju mladih baletnih plesalcev prejela 1. nagrado in zlato plaketo. Na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu Mia Čorak Slavenska sem prejela bronasto odličje. Ponosna pa sem tudi na svojo uvrstitev med 25 finalistk Youth American Grand Prix (YAGP), ki je potekalo v Parizu.
Kaj pa prinašajo tekmovanja vam plesalcem, zakaj so dobra?
Zdaj ko razmišljam za nazaj, mi je žal, da se tudi v svoji profesionalni karieri nisem udeležila več tekmovanj. Prinesejo namreč veliko individualnih vaj in s tem opazen napredek, predvsem v tehniki plesa.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Kmalu (leta 2013) si postala članica baleta SNG Ljubljana, s katerim si sodelovala že v času šolanja. Je bila to enkratna priložnost ali si želela tudi odplesati v tujino recimo?
Tujina me nikoli ni zares zanimala, razmišljala sem o avdicijah, vendar si nikoli nisem predstavljala, da bi živela tako daleč od domačih. Nad ponujeno pogodbo sem bila navdušena, prav tako mi tukaj nič ne manjka. Tujina pa prihaja v obliki koreografov in plesalcev k nam.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Plešeš v vseh produkcijah ljubljanskega baleta od klasike do modernega. V čem si najbolj ti, v čem najdeš vso lepoto plesnega/baletnega izraza in zakaj?
Všeč so mi vse zvrsti, vsekakor pa mi je najljubši neoklasični balet torej kombinacija modernega stila s klasičnim baletom baletnimi špicami. Obstajajo pravila klasičnega baleta, a hkrati lahko dodaš svoj gib, svojo osebnost. V tem stilu najbolj uživam, se počutim najbolj svobodno.

Ave Maria (foto: Darja Štravs Tisu)

Kakšni projekti/koreografije pa v tebi vzbujajo največ radovednosti in se jih najbolj veseliš?
V tem norem času epidemije sem dobila priložnost, da si koreografijo sestavim sama. Za spletni dogodek (P)osebno sem si s pomočjo takratnega umetniškega vodje baleta s pooblastilom – Petra Đorčevskega sestavila solo na glasbo Ave Maria iz opera Otello (Verdi). To mi je predstavljalo nov izziv, ki sem se ga z veseljem lotila in za katerega sem zelo hvaležna. Vedno pa se zelo veselim ustvarjanja z našim hišnim koreografom Lukasom Zuschlagom. Njegov gib mi zelo ugaja, v njem se počutim domače.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Od 1. januarja letos je umetniške vajeti prevzel Renato Zanella, temperamenten Italijan. Kakšni so prvi, kratki vtisi, saj že delate na novi premieri, katere del bo tudi njegova koreografija?
Z novo vodjo sem se spoznala pred začetkom njegovega vodenja, ko si je prišel ogledat solo, o katerem sem pisala prej. Deloval mi je simpatično, energija v dvorani mi je bila všeč. Prejela pa sem tudi nekaj koristnih nasvetov. O novi premieri ne morem povedati še ničesar, saj z vajami žal še nisem začela.

(foto: Darja Štravs Tisu)

S kakšnimi koreografi najraje delaš? Kdo je po tvoje dober koreograf?
Najraje delam s koreografi, ki dobro vedo, kaj si želijo, kljub temu pa so odprti za predloge in zamisli plesalcev. Rada imam delovno, a hkrati sproščeno energijo v studiu. V spomin se mi je najbolj vtisnil Jeroen Verbruggen, ki ima neverjetno energijo. V njegovi postavitvi za naš baletni ansambel Orfična himna sem neizmerno uživala. Tako na vajah kot predstavah.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Bi lahko dejala, da si že uresničila svoje sanje?
Tega ne morem reči, čaka me še veliko dela.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Kako pa si želiš, da se nadaljuje tvoja baletna pot?
Mislim, da si vsak želi priti najvišje. Nad temi sanjami še nisem obupala.

S fantom Anžetom Vogrinom

Je tvoje življenje kot baletne plesalke zelo razgibano; kaj je super in kaj malo manj?
Rekla bi, da je med sezono moje življenje dokaj utečeno. Všeč mi je naš jutranji ritual, ki se začne s klasom, ki mu sledijo vaje. Potem pavza, v kateri grem s svojim psičkom rada na sprehod, in zvečer spet vaje oz. predstava. No … to se je zdaj seveda spremenilo. Zelo pogrešam predstave in občinstvo, ritual pred predstavo – make up, frizura, ogrevanje, kostumi, oder … Bi pa rekla, da je moje življenje v času kolektivnega poletnega dopusta malo bolj razgibano. V tem času nadoknadim s potovanji, z razvajanjem s partnerjem, z druženjem s prijatelji.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Si človek, ki ima rad vse v naprej načrtovano, ali si človek, ki življenju pušča, da obrne po svoje?
Glede tega vprašanja se težko odločim. Sem nekje vmes. Določene stvari imam rada načrtovane, spet drugim pustim prosto pot.
Kaj te pri plesu/baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Definitivno je najtežje sprejeti, da se v pogledu na šibke točke čez noč ne bo spremenilo nič. Na napakah je treba delati vsak dan znova, biti vztrajen in sčasoma se napredek pozna. Osrečuje me predvsem občutek po dobri vaji, še bolj po dobrem nastopu. Tisti občutek, ko veš, da odplešeš po svojih najboljših močeh in je vse uspelo tako, kot si si zamislil.

Kaj nam lahko zaupaš iz t. i. trivialnega življenja. Kateri je najlepši konec Ljubljane, kaj odlično skuhaš (če seveda kuhaš), kakšen je tvoj odnos do hrane in prehranjevalnih navad baletnih plesalcev; imaš prijateljice iz baletnih krogov, kaj počneš, kadar ne plešeš, kaj najdemo v omari v tvoji baletni garderobi?
Prijateljice imam iz baletnih krogov, toda mislim, da je zdravo imeti vpogled tudi izven baleta, na druga področja. Rada ohranjam stike s sošolkami iz baletne šole, ki jih je pot ponesla v druge smeri. Druženje z njimi mi res sprosti možgane, saj imajo popolnoma drugačne ‘težave’ kot mi v baletnem svetu. Kuha večinoma moj partner, in to odlično. Ena od stvari, ki jih rada naredim sama, pa je lazanja, za katero vedno prejmem pohvalo. Sem ljubiteljica italijanske hrane.
Biti balerina pa je?
Uresničitev sanj male Tasje.

Zadnje vprašanje. Kdo si, Tasja Šarler, in kam si namenjena?
Opisala bi se kot pozitivno naravnana oseba, večkrat bolj tiha in zamišljena, namenjena tja, kamor me pot ponese.
Hvala za tvoje odgovore in ostani zdrava!