Zvezde plešejo ni Cirkus Adria. Trije pari imajo kompleten paket!

V svojem prvem prispevku sem se namenoma izognil komentiranju plesnih nastopov, da bi gledalcem oddaje omogočil ustvariti svoje mnenje o plešočih zvezdah, njihovih profesionalnih plesnih partnerjih ter všečnosti njihovih plesnih točk. Tokrat bodo glavna tema tega zapisa.

Na morem mimo zelo pomembne teme, nečesa, kar je pri plesu bistvenega pomena! To je glasba! Če prav razumem, plešoči pari ne morejo vplivati na izbor glasbe in plesa, ki ga bodo v vsaki oddaji predstavili. V kolikor je to res, potem moram ugotoviti, da sta bila dva plesna para pri tem izboru zelo oškodovana. V prvi oddaji sta na nemogočo glasbo plesala Aleksandra Balmazovič in Tomaž Šter, ki sta morala predstaviti tango na glasbo, ki ni imela s tangom nobene zveze. V drugi oddaji pa sta ta kratko potegnila Janez Usenik in Maja Geršak, ki sta morala plesati ‘quickstep’ na ‘Moj črni konj’, ki ni niti po tempu niti po karakterju ‘quickstep’, kvečjemu srednje hiter in izrazito ritmično neinspirativen fokstrot. Da spomnim, to sta para, ki sta dejansko pristala na dnu lestvice po prvih dveh oddajah, in kot veste, smo se od Aleksandre in Tomaža poslovili. ‘Slaba’ glasba seveda ne pokvari le možnosti za dobro plesno točko, temveč močno vpliva tudi na všečnost le-te med gledalci.

Po dveh ogledanih oddajah bi seveda težko napovedoval kakršnekoli končne rezultate, vendar sem si ustvaril mnenje o tem, katere ‘zvezde’ sijejo kanček jasneje kot druge, bodisi zaradi prirojenih talentov, dobrega ‘coachinga’ ali osebne karizme. Kompleten paket imajo po mojem mnenju trije pari: Denis (Porčič; op. u.) in Martina (Plohl; op. u.), Urška (Vučak Markež; op. u) in Jernej (Brenholc; op. u.) ter Nuša (Lesar; op. u.) in Andrej (Rebula; op. u.). Izmed profesionalnih plesalcev so me s prikazanim načinom učenja, komunikacijo z varovanci, koreografijo ter nenazadnje z obnašanjem pred TV-kamerami najbolj navdušili prav ti trije zgoraj omenjeni. Martina predvsem zaradi izjemno profesionalnega pristopa, Jernej zaradi svoje sproščenosti in lepe komunikacije, Andrej kot dober koreograf in umirjen ter pomirjujoč učitelj in partner.

Na zgornjem koncu lestvice tudi v bodoče vidim Majo Martino (Merljak; op. u.) z Miho (Peratom; op. u.) ter Igorja (Štamulaka, op. u.) z Lejno (Karič Lubardo; op. u.). Tako Igor kot Maja Martina sta očitno multitalenta in jima odrski gib ni tuj. Meni osebno njuni nastopi niso bili tako všeč kot nekaterim žirantom in menim, da oba preveč igrata. Njun ples zato deluje preveč izumetničeno in rahlo ‘prisiljeno’.

Nekateri zvezdniki se po prvih nekaj tednih še iščejo. Nekateri se preveč izgubljajo v korakih in prezahtevnih koreografijah, drugi poskušajo s smehom in skozi šale prikriti nelagodje, ki ga čutijo bodisi zaradi plesne drže, ki je še ne razumejo, bodisi zaradi nastopa pred TV-kamerami, ki ga niso vsi enako vajeni. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo razvijali naprej in če se bo kateri od njih uspel sčasoma prebiti na višja mesta.

Uspešnost te oddaje je zelo odvisna od izbora voditeljev in žirantov. Kot rečeno že v prvem zapisu, tudi po ogledu druge oddaje menim, da je Peter Poles zelo dobra izbira, manj pa sem prepričan, da je najboljša možna izbira njegova sovoditeljica. Kamera jo ima sicer rada, ampak osebno bi si želel videti na njenem mestu nekoga s smislom za humor in bolj sproščeno reagiranje na trenutne situacije.

Kar se tiče izbranih žirantov, sta mi najbolj všeč Andrej (Škufca; op. u.)in Lado (Bizovičar; op. u.). Andrejevi komentarji so s tehničnega vidika na taki ravni, da priporočam vsem plesalcem-tekmovalcem, da jih poslušajo. Poda pa tudi take komentarje, ki so lažje razumljivi laikom, torej večini gledalcev in zvezdnikom, katerim so namenjeni. Njegova ‘strogost’ je v bistvu zelo realna ocena brez okraskov in olepšav.

Katarina (Venturini, op. u.) na splošno preveč hvali in daje previsoke ocene. Od nekoga, ki je prehodil toliko kilometrov v plesnih čevljih, bi pričakoval bolj poglobljene komentarje. Zaradi poenostavljanj v stilu ‘nam suhicam je težko’ ali ‘moraš biti raven spredaj, ti si bil pa raven zadaj’, pa gleženjčki, pa špičke in podobno, v bistvu deluje bolj pokroviteljsko in vzvišeno kot pa vzpodbudno. Nika (Urbas; op. u) ima dobre komentarje, vendar so preveč očitno pripravljeni vnaprej in niso vedno odraz dogajanja na parketu. Sem pa tja se ji posreči kakšen izjemno dober. Lado, za katerega ne vedo vsi, da je bil tudi sam plesalec rokenrola, me je večkrat prijetno presenetil z zelo dobro oceno nastopa, kakršno bi pričakoval od profesionalnega trenerja ali plesnega sodnika. Edini je rekel na primer to, kar so bile moje misli ob nastopu Urške in Jerneja v drugi oddaji, ko je rekel, da je bila Urška izjemno elegantna in graciozna pri dunajskem valčku. In potem ji je še svetoval, naj pozabi na grimase na obrazu in naj bo samo to, kar je! Ta komentar si zasluži čisto ‘desetko’ in kaže na to, da Lado pozna in razume ples veliko bolj, kot sem od njega pričakoval. Tudi njegov stavek iz prejšnje oddaje, da ples ni šport, ampak scenska uprizoritev, mi je bil všeč. Seveda pa s humorjem vedno poskrbi tudi za lahkotnejše vzdušje in pomaga ‘očistiti ozračje’ po kakšnem težje prebavljivem Nikinem recitalu.

Dodal bi še to, da sem opazil občutno izboljšanje v kostumografiji, saj so obleke plesalk delovale precej bolj glamurozno kot v prvi oddaji, še posebej standardne, pa tudi plesalci so bili v glavnem zelo dobro oblečeni. Veselim se nadaljevanja in upam, da bodo točke vedno bolj plesne in ne vedno bolj cirkuške, saj se tudi oddaji reče Zvezde plešejo in ne Cirkus Adria.

View Gallery 9 Photos