Veliki finale Zvezde plešejo. Zmaga Dejana in Tadeje ni bila presenečenje!

No pa smo prišli do finalne edicije prve serije oddaje Zvezde plešejo. Svoje vtise bom strnil v ta zadnji prispevek po ogledu oddaje v živo.

Tokrat bom skočil kar takoj na nastope treh finalistov. Kot verjetno veste, so za svojo prvo nalogo morali zaplesati tisti ples, s katerim niso bili tako uspešni v prvem poskusu. Ples so jim izbrali sodniki, ki so jim prišli tudi malo pomagat na trening. Andrej (Škufca, op. u) in Katarina (Venturini, op. u.) sta glede na posnetke pomagala z zelo konkretnimi nasveti tehnične narave, Nika (Urbas, op. u.) in Lado (Bizovičar, op. u.) pa sta svetovala, tako kot svetuje trener oziroma ‘coach’ pred nastopom svojega varovanca. Taki nasveti so ponavadi v praksi izkažejo kot boljši, saj trener razume, kaj je tisto, kar je možno v kratkem času ali celo v trenutku spremeniti, popraviti, nadgraditi. Tik pred zdajci tehnike ne moreš popraviti. Je pa bilo po drugi strani lepo videti Andreja in Katarino v akciji. Predvsem Andrej se je kar naplesal in za to tudi požel aplavz v dvorani.

Prva sta zaplesala Maja Martina (Merljak, op. u.) in Miha (Perat, op. u.), za njun popravni izpit pa je bil izbran dunajski valček. Glasba ni bila najbolj tipična za ta ples, je pa imela kljub temu dovolj jasen ritem, da ni predstavljala prevelike ovire. Katarina je svetovala Maji, da raztegne svojo držo močno v levo, za kar se je morala slednja močneje natonirati. To je dejansko tudi naredila in bilo je očitno, da se je fizično angažirala mnogo bolj kot v prejšnji izvedbi dunajskega valčka. Na žalost ni dobila informacije, kako naj to naredi. Dopuščam možnost, da je Katarina to razložila, pa ni bilo vključeno v posnetek. Da bi lahko svojo držo izboljšala, bi se morala namreč posvetiti delu stopal in gležnjev ter skozi kontrolo in moč nog podpreti svoje telo. Tega nisem videl. Njena stopalna tehnika je bila nenatančna. Plesala je ves čas po prstih, zato ni mogla narediti pravega zamaha. Točka mi je bila sicer všeč in tudi dvigi, ki sta jih naredila, so bili izvedeni zelo dobro. Dober dvig zahteva od plesalke precej visoko stopnjo napetosti  in očitno Maja Martina s tem nima takih težav, kot so ji sodniki večkrat očitali. Sodniki so njun nastop soglasno ocenili z desetkami. Jaz bi jima dal osem.

Naslednja sta se podala na plesišče Denis (Porčič, op. u.) in Martina (Plohl, op. u.). Že ko sta stopila pred kamero, ki jih najprej posname od blizu, preden se postavita v začetno pozicijo, sem opazil popolno osredotočenost na nalogo, ki ju čaka. Oba sta bila popolnoma zbrana, se posvetila trenutku pred kamero in v naslednjem sta že bila osredotočena na nekaj konkretnega. Pri tekmovalcih uporabljamo tako imenovana gesla ali ključne besede, ki plesalcu pomagajo osredotočiti vso pozornost le na eno misel. S tem znižamo vpliv motečih misli in se približamo optimalnemu nastopu. Glede na to, da je Denis športnik, Martina pa tudi pozna vse te metode, verjamem, da sta jih med oddajami uporabljala, za zadnjo pa sem v to prepričan.

Ples, ki sta ga morala ponoviti, je bil quickstep. Tokrat nista bila Kekec in Mojca. Denis je imel na sebi frak, ki pa je bil narejen amatersko. Martina je imela kot ponavadi zelo lepo, pravo standardno obleko v nasprotju z Majo Martino, ki je bila sicer v svoji roza obleki prikupna, ampak je bila videti kot revna Martinina sorodnica. Glasbena podlaga je bila za quickstep dobra in koreografija, ki jo je Martina pripravila, je bila dejansko 99 odstotkov pravi quickstep z značilnimi figurami in v pravi drži. Denisova drža je bila solidna in z raznovrstnostjo figur se je s tehničnega vidika zelo dobro spopadel. Ritmično je odplesal skoraj popolnoma brez napake in po moji oceni je bil to najbolje zaplesan quickstep v oddaji. Jaz se ne navdušim nad pokazanim tako hitro, ampak ta nastop me je navdušil in jaz bi jima dal desetko. Tako kot njuna predhodnika sta tudi Denis in Martina dobila same desetke, kar se mi je zdelo malo smešno glede na to, da nastopa nista bila enako kakovostna.

Kot tretja sta se nam predstavila Dejan (Vunjak, op. u.) in Tadeja (Pavlič, op. u.), ki sta večino oddaj vodila na lestvici sodniških ocen. Kot je eden od sodnikov rekel, nas je Dejan kar malo razvadil in seveda smo vsi pričakovali izjemen nastop. Njun popravni izpit je bil tango. Glasbena podlaga je bila tudi tokrat – kot že mnogokrat poprej za tango – grozna in nesprejemljiva. Dejanova črna čipkasta srajca ni bila dobra izbira niti za ta ples niti zanj. Tango, ki zahteva zelo možato izvedbo, je bil za Dejana prevelik zalogaj. Njegov gibalni talent in dober občutek za ritem mu pri tem plesu nista toliko pomagala kot pri nekaterih drugih. Njemu nedvomno bolj ležijo latinskoameriški plesi, še posebej tisti najbolj hitri in ritmično pestri. V tangu je bil premalo natoniran, mnogo premehak in tudi položaj rok ni bil pravi za tango. Pri tem plesu mora biti plesalčev levi komolec privzdignjen, da se doseže karakterna razlika od preostalih standardnih plesov, njegov komolec je bil povešen. Mogoče mu je osredotočenost na resen izraz na obrazu, kar mu je svetoval Lado, preveč odvrnila pozornost od drugih zahtev tega plesa. Zavedam se, da ne komentiram profesionalnih plesalcev, temveč nekoga, ki se je spustil v plesne vode pred nekaj tedni, in še vedno sem navdušen nad vsem pokazanim, še posebno od vseh treh finalistov, ampak dejansko sem bil nad tem plesom malo razočaran. Od sodnikov jima je Andrej dal devetko, ostali trije po pričakovanjih desetke. Jaz bi jima dal za ta nastop sedem.

Po končanem glasovanju gledalcev sta tekmovanje zaključila Maja Martina in Miha. Maja Martina je bila ponosna na svoj dosežek. Kot edina ženska se je prebila do finala in se na tej poti marsikaj naučila tako o plesu kot o sebi in verjamem, da ima Lado prav, ko ji je napovedal, da se bo zaradi te oddaje razmahnila in obogatila tudi njena igralska kariera.

V drugem delu, tako imenovanem ‘super finalu’, sta preostala dva para predstavila ples po lastnem izboru. Dejan in Tadeja sta izbrala kombinacijo charlestona in salse. Charleston v njuni izvedbi smo videli v prejšnji oddaji in s tem plesom sta si priplesala maksimalno število sodniških točk, zato razumem, da sta ga ponovila. Točko pa sta dopolnila z novim plesom, ki ga še nista imela priložnosti pokazati. Odločila sta se za idejno in scensko privlačno zgodbico ter poskušala maksimalno unovčiti Dejanov razposajeni značaj in njegove zgoraj omenjene pozitivne plesne lastnosti. Končni izdelek je bil všečen, še posebej za nepoznavalce. Mene ni preveč navdušil. Prvi del smo, sicer res v malo drugačni preobleki, že videli, in čeprav je bilo to vse po pravilih, sem se počutil malo opeharjenega in prikrajšanega za nekaj bolj spektakularnega. Salsa pa je že v osnovni ideji ples, ki se pleše za lastno zabavo in z razlogom ni uvrščena med tekmovalne latinskoameriške plese. Njuna salsa – kar v prevodu pomeni omaka – je bila premalo začinjena. Ker je manjkalo tudi meso, v prevodu močna tehnična osnova, je vse skupaj delovalo preveč amatersko s strani obeh. Njima je bilo sicer ‘fino’, ampak kot že napisano v predhodnih zapisih, to ni cilj plesnega nastopa pred občinstvom. Naloga plesalca je, da se s svojim plesom gledalca dotakne in pusti tak ali drugačen pečat.

To je lepo povedal Andrej po Denisovem in Martininem nastopu. Njun superfinalni nastop je bil zgodba zase! Izbrala sta moderen plesni slog, s katerim sta šla izven pričakovanih okvirovv te oddaje. Ne morem si kaj, da ne bi zapisal, da sta s to odločitvijo postavila vse na kocko. Ta odločitev je bila drzna in vredna spoštovanja. Kot skoraj vse njune koreografije je tudi ta slonela na Denisovi intimni izpovedi o soočanju s samim seboj, svojo zgodovino, sedanjostjo in z delčkom pogleda v prihodnost. Koreografsko odlično zastavljena pripoved, scensko zanimiv in moderen pristop ter spet čarobna osredotočenost obeh od prvega do zadnjega trenutka so mi ‘privzdignili kocine’ in me dvignili na noge od navdušenja. Martina se je skozi celotno pot od prve do zadnje oddaje popolnoma posvetila temu, da iz Denisa pa tudi iz sebe iztisne vse, kar je možno. Prepričan sem, da tudi sama ni vedela, kako daleč lahko z Denisom prideta. Verjamem, da je delovala tako, kot smo navajeni od vrhunskih športnikov. Vrhunski športnik zahteva od sebe vedno maksimum v vsakem trenutku, vidi želeni cilj pred sabo, vendar se z njim ne obremenjuje, temveč ga le-ta pozitivno motivira. Tako sta delovala vseskozi oba in zato smo bili priča neverjetni Denisovi transformaciji iz borca v plesalca. Tudi plesalci smo borci! Vsakič ko se plesni par poda na plesišče, ima pred seboj točno določeno nalogo. To velja za tekmovalce v katerikoli plesni disciplini – od standardnih in latinskoameriških plesov prek rokenrola do vseh raznovrstnih plesnih zvrsti v modernih plesnih disciplinah. Ker je vsak plesni nastop tudi neka izpoved, neko intimno sporočilo gledalcem, je tekmovalni ples vedno bil in bo nekje na meji, kjer se prepletata šport in umetnost. Upam, da so gledalci, vsaj nekateri, skozi oddajo Zvezde plešejo uspeli to videti in razumeti. S svojim zadnjim nastopom sta Denis in Martina zelo jasno predala to sporočilo. Popolnoma se strinjam z Ladovo ugotovitvijo, da sta bila Denis in Martina zmagovalca včerajšnje oddaje!
Sodniki sicer tokrat niso ocenjevali, so pa komentirali oba nastopa. Ne spomnim se natančno vsakega komentarja posebej, vendar vem, da Denis in Martina nikogar nista pustila ravnodušnega, kar je pripeljalo tudi do Andrejeve izjave o tem, da sta izpolnila glavno in edino nalogo plesalca, da se gledalca dotakne.

Glasovi gledalcev so določili zmagovalni par prve sezone oddaje Zvezde plešejo. Zmagovalni svetleči globus sta osvojila Dejan in Tadeja, kar ni bilo veliko presenečenje glede na prikazano v celotni seriji.

Sodniki so vsak s svojimi besedami podali svoje mnenje o prvi seriji in strinjam se z njihovo ugotovitvijo, da je oddaja odlična. Glede na to, da je bila ta serija prva, bomo nedvomno priča tudi določenim izboljšavam v prihodnjih serijah. Tudi njihova ugotovitev, da imamo mi izjemne plesalce in da se malokdo lahko primerja z našimi, je na mestu, in kot veste, to je tudi moje mnenje. Tudi pri omembi BBC-jeve originalne oddaje, po kateri je Lado povprašal Niko, sem takoj spet pomislil na našega Aljaža Škorjanca, devetnajstkratnega slovenskega državnega prvaka in mojega učenca, ki ga na Otoku poznajo vsi, saj je zmagal že v prvi seriji, v kateri se je pojavil, in je že nekaj let ljubljenec angleškega občinstva. Za prihodnje serije si najbolj želim boljšega izbora glasbe ter vidnejše vloge orkestra, saj raven plesa v tej oddaji to potrebuje in si tudi zasluži.

Bilo mi je v veselje, da sem v teh treh mesecih lahko delil z vami svoje misli in se zahvaljujem za vse vaše odzive. Kdo ve, mogoče se beremo še kdaj. Naj vam ples lepša življenje še naprej!

View Gallery 13 Photos