Tovarna idej osnovnošolcev Trnovo

V tem šolskem letu so se osnovnošolci lotili projekta v 1. b razredu pod vodstvom učiteljice Anite Godler in vzgojiteljice Stanke Ilar, 3. a razred pa pod vodstvom učiteljice Mateje Zalaznik. K pouku je prihajala in vodila plesno-likovne delavnice Nuša Jurjevič, študentka magistrskega študija (poučevanje na razredni stopnji z angleščino) UL PEF, ter študenti 1. in 3. letnika predšolske vzgoje, ki so z učenci izvajali plesne delavnice na temo tovarn. Študentke 3. letnika, ki na pedagoški fakulteti obiskujejo izbirni predmet plesno gledališče, so z otroki tudi nastopale.

Projekt, ki so ga izvedli v kombinaciji PEF-OŠT-Mestni muzej Ljubljana-umetniki, je tretji te vrste. Prvo leto so ustvarjali na temo Emone, lani na temo vode, letos pa na temo tovarn. Vsebina projekta se naslanja na tematiko, ki jo vsako leto izbere Mestni muzej in jo v svojih prostorih tudi predstavi. Otroci si tako najprej ogledajo razstavo in eksponate, nato pa kreativno sodelujejo v nastajanju projekta, ki ga v končni obliki pokažejo kot gibalno-plesno predstavo v atriju muzeja. Uvodni pozdrav je s povzetkom projekta predstavila Ema Marinčič, kustosinja Mestnega muzeja, prisotne pa je pozdravila avtorica projekta (Gib in njegova sled) dr. Vesna Geršak, predavateljica plesnega izražanja na UL PEF.

Preden so nastopili učenci, so plesni prostor z gibanjem oživile študentke v povezanosti in prepletanju z dolgo nitjo. Prvošolci v vlogi bombaža so bili v gibanju suvereni, prisrčni in sproščeni, tretješolci pa so se znašli že v koreografsko zahtevnejših gibalnih prepletanjih rok in gibov v kolonah, v vrstah in skupinah, tako medsebojno kot ‘pritrjeni’ na živobarvne niti, ki so jih študentke spustile z balkona, ter tkali z gibalnim  prepletanjem nov material. In s to predstavo v tovarni idej vtkali svojo nit v blago sodobnega plesa.

Med predstavo smo spremljali na steno projicirane misli na temo tovarn, ki so jih izrazili otroci v nastajanju projekta. Na koncu plesne predstave so se z balkona spustili na prizorišče še plakati, ki so jih otroci ustvarjali v likovnih delavnicah sočasno s plesnim delom projekta s študentko Nušo Jurjevič (svetovalca za likovno področje dr. Uršula Podobnik in prof. mag. Črtomir Frelih, oba UL PEF), kar je dalo še poseben pečat in možnost gledalcem, da predstava izzveni – da strnejo svoje vtise.     

Napredek je bil v primerjavi s prejšnjima dvema projektoma letos očiten. Sodelovanje pri idejni zasnovi in pripravi predstave ter oblikovanje celostne grafične podobe je bilo delo študentke Nuše Jurjevič. Pohvalila bi, da so se tudi študentke aktivno vključile v predstavo, medtem ko so prejšnja leta v projektu sodelovale le v procesu nastajanja. Z ustvarjalnim izražanjem v plesu so se srečale že pri rednem pouku še kot dijakinje srednje vzgojiteljske šole, na PEF pa svoje znanje nadgradile. Likovno domišljeno sta bila opremljena tudi programski list, kostumi in predstava, tako s projekcijami (ki jih je soustvarjal Lado Jakša) kot na koncu s plakati.

Danes imajo otroci v svojem okolju že vse narejeno in so predvsem uporabniki. Tak način dela jim omogoči spoznavati tudi potek nastanka stvari. Tokrat je skozi proces ustvarjanja od začetne ideje (tako kot v tovarni skozi proces nastane izdelek) nastala plesna predstava. Ustvarjalci so dvignili projekt na višjo raven tudi s tem, da jim je na delavnicah v šoli in na predstavi Lado Jakša glasbo ustvarjal v živo. Za otroke je to težja naloga, kot plesati na glasbeni posnetek – ki je vedno enak in si lahko ključna mesta zapomniš in veš, kdaj se kam prestopiš. Tako pa se je na trenutke zdelo, da otroci čakajo glasbo, Lado pa čaka otroke, da jih bo v njihovem gibanju spremljal. Koreografsko je bedela nad projektom Urša Rupnik (umetniška vodja društva Studio za svobodni ples). S preprostimi gibi in učinkovitimi prostorskimi premiki tako kot v prejšnjih dveh projektih je bilo tudi letos videti soustvarjanje otrok in njihov odnos do plesnega materiala.  

Organizacijsko je bil projekt zahteven; kar pet inštitucij (poleg naštetih še Mestna občina Ljubljana (Mol) kot sofinancerka projekta), osem ustvarjalcev, dva svetovalca, dva razreda študentov in dva razreda osnovnošolcev, kjer gre pohvala predvsem dr. Vesni  Geršak.

Otroci so bili že 15 minut pred predstavo pripravljeni na svečani trenutek, da pokažejo rezultate svojega večmesečnega raziskovanja in ustvarjanja do zadnjega kotička – s hvaležnim občinstvom – napolnjeni dvorani .

Razveseljivo je, da projekt in način dela iz leta v leto daje boljše rezultate, prav gotovo zaradi vneme, ki jo kažejo študentke, učiteljice in vzgojiteljice za tak način dela, ki bo v šoli postal vse bolj nujen za sedanje in prihodnje generacije, da spoznajo ustvarjalni proces in so v njem tudi soudeleženi.

View Gallery 10 Photos