Svetovna prvaka Klemen Prašnikar in Aleksandra Averkijeva po enem letu znova na tekmi. In takoj postala velika zmagovalca plesnega turnirja v St. Peterburgu.

Klemen in Saška na parketu v St. Peterburgu (foto: osebni arhiv)

Pogovor z aktualnima svetovnima prvakoma v latinskoameriških plesih v plesni zvezi WDC, ki sta trenutno že na tekmi v Moskvi

Dragi Klemen, draga Saška, saj kar nisem mogla verjeti, ko sem na družbenem omrežju videla, da sta na letalu za St. Peterburg na vajino prvo tekmo po … tukaj me kar dopolnita … Kdaj in kje je bila zadnja tekma, torej?
Po natanko letu dni zadnja tekma je bila prav Crystal Ball v St. Peterburgu januarja lani.
Kakšna je bila pot do St. Peterburga in nazaj? Nazaj verjetno zelo vesela in z dodatno prtljago, saj sta na tekmi v članski kategoriji latin zmagala.
Poti so predvsem zdaj daljše in manj udobne kot pred pojavom virusa letov je precej manj, zato si primoran vedno leteti čez večje letališče, da prideš do cilja. Midva sva do St. Peterburga na primer morala tako čez Istanbul kot Moskvo, tako da nama je potovanje vzelo vso noč. Pa še to sva imela srečo, da več kot nekaj ur nisva čakala na naslednji let. Seveda zraven spadajo še obvezni testi 48 ur pred letom, kar sva se pa nekako že navadila, saj brez negativnega testa ne prideš praktično nikamor.

Kako to, da so se Rusi odločili organizirati Crystal Ball, in to jubilejno desetič? Nič ni odpadlo, kot vidim na njihovi spletni strani.
Tako je, zadnjič je bil ta turnir, še preden so se omejitve, povezane z epidemijo, začele, zdaj zadnjih nekaj mesecev pa zadeve v Rusiji funkcionirajo podobno kot prej življenje se je v veliki meri vrnilo nazaj v stanje kot pred letom dni oz. ukrepi so že precej sproščeni. Bila pa je res 10. obletnica turnirja, mislim, da razen dveh, sva tudi midva bila na vseh, tudi pred desetimi leti.
V večini so se tekme udeležili ruski plesalci, kajne? Kako to, da sta se udeležila ravno te tekme, in kaj vama pomeni zmaga na njej?
Res je, saj trenutno v Rusijo ni najlažje priti, težko je dobiti vizo. Je pa drugače ta tekma vsako leto na sporedu za vikend po UK Opnu, in ponavadi smo finalisti v veliki meri bili potem povabljeni na ta turnir, tako da je bila tekma močno internacionalno zastopana. Letos žal ni moglo biti tako, imajo pa Rusi seveda ogromno svojih vrhunskih parov, tako da tekma ni veliko izgubila. Zmaga je seveda sladka, vedno. Veseli naju predvsem dejstvo, da sva med samimi ruskimi pari in samimi ruskimi sodniki dobila praktično vsa prva mesta v vseh petih plesih. Še precej bolj kot to, pa je bila sladka vrnitev na tekmovalni parket po letu dni. Občutki so bili res posebni in prav gotovo bo ta tekma še dolgo ostala v najinem spominu.

Saška, navdušila si (kot vedno) z atraktivno vijolično obleko s srebrnimi dodatki, Vakhner Design obleko. Predvidevam, da je čisto nova, kot se za prvo takšno tekmo spodobi?
Da, obleka je bila narejena posebej za to tekmo s strani ekipe pri Vakhner Design. Po takem velikem premoru se tako plesno kot z vsem videzom želiš vrniti z nečim posebnim, in tukaj je Alina (Vakhner, žena plesnega trenerja Zorana Plohla, op. u.) s svojo ekipo res precej pomagala.
Povejta nam iz prve roke, kako tam trenirajo, kaj se dogaja s tekmovalnim plesom glede na korono? Ker do nas pridejo včasih malo spremenjene informacije.
Kot sva že prej omenila, v Rusiji zadeve funkcionirajo precej podobno kot pred epidemijo. Pari trenirajo neomejeno, izvajajo se tako skupinski treningi, individualne ure pa tudi tekmovanja so v veliki meri nazaj. Prav zato sva se res intenzivno pripravljala zadnjih nekaj tednov, saj sva vedela, da imajo najini konkurenti že vsi po nekaj tekem za sabo, medtem ko je bila to za naju prva po res dolgem premoru. Idealno rabiš nekaj tekem, da prideš v pravi tekmovalni ritem, a jasno, nekje je treba začeti. Sama sva s svojim nastopom bila zadovoljna, v veliki meri sva uspela pokazati, kar sva želela in v kar sva vložila res veliko časa in truda v zadnjem letu, je pa seveda vedno veliko prostora za napredek, in hvala bogu, da je tako.
Kako sploh je na področju tekmovalnega plesa trenutno? So tekme, katere države imajo sproščene ukrepe za trening in organizacijo tekmovanj?
Tekmovalni ples na splošno je po mojem mnenju eden od športov, ki ga je epidemija prizadela najbolj. Praktično vsi športi so se prilagodili in v neki bolj ali manj spremenjeni obliki tekmovanja že precej časa funkcionirajo naprej. Plesnih tekmovanj na mednarodni ravni praktično ni. Razlogov za to je več, ni pa neizvedljivo in po mojem mnenju tudi ni opravičljivo. Seveda se športni ples ne more primerjati z nogometom ali košarko, saj je denarja in sponzorjev neprimerljivo manj, so pa nazaj tudi športi, ki imajo finančnih vložkov še precej manj, kot so v plesu. Kot so se vse mednarodne zveze različnih športov organizirale in prilagodile svoj šport trenutnim razmeram, tako da lahko tekmovalci še zmeraj tekmujejo in peljejo panogo naprej, bi to morali storiti tudi v našem športu. Žal so razmere izpostavile težave naše panoge še toliko bolj, in to je res zadeva, ki naju precej boli. Število plesalcev upada in brez tekmovanj plesalci, sploh mlajši, ne bodo v nedogled vztrajali v športu, kjer ne morejo tekmovati, da ne začnem o tem, da so tekmovanja ključna za razvoj katerekoli športne panoge …

(foto: osebni arhiv)


Vidva v minulem letu nista popuščala, trenirala sta, kot da se pripravljata na tekme. In obenem sta v našem zadnjem intervjuju maja lani dejala, da je bila ena od pozitivnih stvari prav gotovo čas, ki sta ga imela na voljo za trening in za svoj plesni in osebnostni razvoj, ki bi ga bilo drugače zaradi vseh potovanj, tekmovanj, učenja in obveznosti precej manj. Kako gledata na ta čas?
Da, res je. Mislim, da se bodo pokazale precej velike razlike med pari, ki so ostali motivirani za trening in razvoj, in tistimi, ki so v tem času malo zaspali. Meniva in upava, da spadava med prve, bo pa seveda pokazal čas.
In kako gledati naprej, draga Saška in Klemen, ki še vedno ostaja najboljši par na svetu, kajne?
Vsaj do prihodnjega svetovnega prvenstva, ki ga pa, kot kaže, še nekaj časa ne bo, (smeh). Ja, poskusila bova zdaj ostati v tekmovalnem ritmu, ta vikend imava še eno tekmovanje v Moskvi pa potem februarja v Ukrajini … Prej ali slej se bo življenje in tudi naše kariere vrnili v stanje, ki je podobno tistemu pred epidemijo. Najin cilj je, da ta čas izkoristiva za napredek in razvoj, in če nama to uspe, potem dejansko nisva izgubila tega časa, le tekmovanj pač ni. Če pa ti to ne uspe, potem pa si dejansko ob dragoceni čas, ki ga kot vrhunski športnik žal nimaš neomejeno.
Hvala vama za čas in energijo in ostanita zdrava!
Hvala tudi tebi in lep pozdrav v Slovenijo!