Pogovor s plesnim parom Halužan & Mashchyts, ki je v začetku decembra postal svetovni viceprvak v latinskoameriških plesih, sodi pa v sam vrh slovenskega športno tekmovalnega plesa.
Draga Anna, dragi Damir, čestitke za osvojeni naslov drugega najboljšega para na svetu plesne zveze WDO v latinu med člani v Neaplju. Kaj pomeni ta naslov in s kakšno idejo sta se na prvenstvo sploh odpravila?
Najlepša hvala! Vesela sva, da nama je uspelo obraniti že pred korono osvojen naslov vice prvakov med članskimi pari v latinu, hkrati pa seveda škoda, da nama ni uspelo tokrat zmagati. Sva pa bila prva v sambi, kar nama daje zagon in motivacijo za bližajoče se tekme v Veliki Britaniji.
Kakšna je bila konkurenca na svetovnem prvenstvu in kako sta tempirala priprave in seveda sam nastop?
Morava priznati, da je bila tekma zelo naporna in dolga, odplesali smo šest rund, v vsaki rundi po pet plesov. Tekma je trajala od 12. ure popoldan vse do enih ponoči. Prišli so pari z vsega sveta, je pa res, da je še vedno potovanje za azijske pare v današnjih razmerah zelo oteženo, zato je nekaj azijskih parov tudi manjkalo. Midva sva vsako rundo vzela kot zadnjo, sva pa zadovoljna, da nama je ravno finale uspelo odplesati najbolje. Verjetno sva bila že tako utrujena, da je morala glava popustiti in je nastop prevzelo srce. Pred prvenstvom sva se udeležila tudi priprav, ki so potekale v isti dvorani kot sama tekma, tako da sva bila na dan prvenstva v prostoru že kar domača.
Ker je konec leta, vsi malo pogledamo najprej in nazaj. Kakšno leto je za vama?
Kot verjetno za večino ljudi letošnje leto za naju, iskreno, ni bilo lahko. Polovica (če ne več) načrtov se ni uresničila, so se pa zgodile določene nenačrtovane stvari, za katere sva izjemno hvaležna. In vsakič znova nama življenje pokaže, da včasih ima boljši načrt za nas, kot ga imamo mi zase. In če se le znaš malenkost prepustiti, te bo vodilo v pravo smer, pripeljalo te bo do pravih ljudi. Samo zaupati moraš.
Kako sta si naredila načrt tekmovanj, nastopov? In koliko od tega se je dejansko uresničilo?
Kot sva že omenila, niso se uresničili vsi najini načrti. Sva se pa v času korone naučila načrtovati stvari bolj sproti in tudi prilagajati se trenutni situaciji. Ne jeziti se na okolje, ki se non-stop spreminja, ampak raje se naučiti spreminjati hkrati z njim. Verjameva, da vse, kar se nam zgodi v življenju, ima svoj namen, moramo ga samo znati prepoznati.
Pogled na vašo športno plesno sceno pa je kakšen?
Tako kot celoten današnji svet se tudi situacija v plesnem svetu nenehno spreminja. Ustvarjajo se nove federacije, plesni klubi, razpadajo plesni pari, ustvarjajo se novi. Vse, kar lahko mi kot tekmovalci naredimo ob vsem tem, je le to, da se s tem vsem ne ukvarjamo preveč in da se osredotočimo na svoj ples, saj je to edina konstanta, ki jo imamo pod nadzorom. Tega načela se poskušava držati maksimalno, in, čeprav se moraš znati prilagoditi spremembam, pomembno je, da ob tem ohraniš svoj stil in principe, v katere verjameš.
Kako balansirate plesalci med temi tremi plesnimi zvezami, ki so zdaj aktualne?
Dejstvo je, da si ni noben plesalec nikoli želel, da bi se ustvarila nova plesna zveza. Večina nas, ne glede na to, pod katero plesno zvezo spadamo, si želimo, da bi tekmovali vsi skupaj. A žal to ni v naših rokah. Res pa je, da imamo še vedno tekme, kot so UK, International in Blackpool, kjer tekmujemo pari iz WDC, WDO in celo nekateri pari iz WDSF-ja skupaj. In tudi te titule so pri nas še vedno največ vredne.
Ali premišljujeta o prestopu med profesionalce ali še ni čas?
Trenutno prestopa med profesionalce še ni v kratkoročnih načrtih, gotovo pa pride čas tudi za to.
Kaj naj prinese prihajajoče leto tako na plesnem kot zasebnem področju?
Najina želja je, da prihajajoče leto prinese predvsem čim več zdravja, iskrenosti in ljubezni našemu planetu. Manj izolacij in karanten, več druženja in nasmeškov brez mask. Na plesnem področju pa čim več združevanja in ljubezni do naše prelepe vrste umetnosti, ne glede na pripadnost zvezi, klubu ali stilu.
Kaj želita plesnim kolegom, trenerjem, sodnikom, gledalcem v prihodnjem letu?
Vsem skupaj želiva seveda zdravja, pozitivne energije in predvsem vztrajnosti. Ne obupajmo eden nad drugim. Časi so težki, zato dajmo drug drugemu prostor za napake in ne presojajmo se prestrogo. Pa ne pozabimo, da za dežjem vedno, prav vedno posije sonce.
Hvala vama in srečno v novih podvigih!
