Ob orientalskem plesu pomislimo na harem, goloto in erotiko. Napaka!

Nataša Kočar v plesnem zanosu.

Festival Nawar je ustanovila plesalka in pedagoginja Mateja Mikulan skupaj s strokovno sodelavko festivala, Kamničanko in predsednico društva KUOD Bayani, Natašo Kočar. Plesni dami med 6. in 8. marcem v Kamniku obljubljata vznemirljivo orientalsko dogajanje. Za naš portal sta razkrili, kaj pripravljata in kako dojemamo orientalski ples pri nas.

Mateja Mikulan in …
Kaj pomeni festival Nawar za slovenski plesni prostor?
Mateja Mikulan: Festival Nawar je trenutno edini tovrstni festival pri nas in menim, da je bil ob svoji prvi izdaji nujno potreben za slovenski prostor, saj po celi Sloveniji potekajo tečaji orientalskega plesa in učiteljice (ter tudi amaterske plesalke) potrebujejo nenehno izobraževanje. Vsako leto skušamo ponuditi strokovno vodene delavnice po privoščljivih cenah za vse, tako učiteljice kot tudi plesalke in tečajnice vseh nivojev, hkrati pa želimo vzpostaviti stik med plesalkami in sodelovati z vsemi, ki se z orientalskim plesom ukvarjajo profesionalno ali amatersko. Vsako leto se trudimo na naše plesne večere privabiti občinstvo, ki se s tovrstnim plesom ne ukvarja, in jim to plesno zvrst približati ter jo predstaviti kot odrsko umetnost, ki se lahko kosa z ostalimi plesnimi zvrstmi.
… Nataša Kočar napovedujeta festival Nawar v Kamniku.
Verjetno je peti po vrsti posledica velikega interesa. Kdo vse se prijavi na festival in kaj ponuja festival?
Mateja Mikulan: Peti po vrsti je posledica interesa in želje po tem, da se vsi dodatno izobražujejo, govorim tudi o teoriji, ne samo o praksi, ki je nujno potrebna za to plesno zvrst. Moramo vedeti, da tak festival organizatorjem ne ponuja nekega zaslužka in da organizatorji dejansko stremimo k temu, da festival vsaj za tri dni združi to plesno sceno in zagotavlja potrebno znanje. Festival je postavljen tako, da se na delavnice lahko prijavijo začetniki kot tudi tisti, ki se plesom ukvarjajo že vrsto let. Vsako leto skrbno izberemo učitelje, ki so strokovno usposobljeni in tehnično ter tudi teoretično podkovani. Poleg plesnih delavnic festival ponuja tudi t. i. Otvoritven plesni večer, na katerem se predstavijo povabljeni plesalci ter tudi amaterski in ljubiteljski. Otvoritveni večer se ponavadi zaključi z zabavo, na kateri se vrti izključno arabska glasba, ki je v klubih ne vrtijo. Sklepni del festivala je zagotovo t. i. Gala plesni večer, ki ponavadi poteka v soboto in na katerem se predstavijo učitelji ter povabljeni plesalci iz Slovenije ter tujine.
Kakšen je odnos slovenskega gledalstva do t. i. orientalskih plesov? Smo ga že detabuizirali ali še ne?
Mateja Mikulan: Vsekakor se je odnos v zadnjih letih izboljšal, orientalski ples je bolje sprejet, laiki si pridejo ogledat plesne večere, hafle, ljudje nekako že prepoznajo razliko med dobrim in slabim plesom.
Nataša Kočar: Slovenci načeloma radi gledamo orientalski ples. Glede na to, da je orientalski ples v slovenskem prostoru prisoten več kot 15 let, so Slovenci lahko videli vse od prvih korakov do zares profesionalnih plesnih nastopov in predstav. Kar zadeva tabujev: vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo ob besedi orientalski ples pomislili na harem, goloto in erotiko. To je žal dediščina orientalizma. Se pa vedno bolj ljudje (predvsem ženske) zavedajo, da za to besedo stoji vedno bolj izoblikovana in zahtevna plesna tehnika tako kot pri vseh drugih plesih.
Kaj pogrešata v slovenskem plesnem prostoru? Kaj bi najprej spremenili, če bi bila možnost?
Mateja Mikulan: Če govorimo o orientalskem plesu, zagotovo pogrešam več spoštovanja do te zvrsti s strani tako strokovne javnosti kot tudi laikov in tudi nekaterih, ki ta ples poučujejo. Za poučevanje in nastopanje vsekakor ni dovolj znati par gibov, vendar kar precej vaje in poznavanje zgodovinskih, kulturnih in družbenih faktorjev, ki so vplivali in še naprej vplivajo na razvijanje orientalskega plesa. Učiteljice bi se morale bolj izobraževati in skrbeti za obveščanje tečajnic o dogajanju. Če bi lahko (in to tudi poskušamo z Nawarjem), bi želela, da učiteljice in plesalke med seboj bolj sodelujemo, se družimo, obveščamo in skrbimo za to, da naše tečajnice dobijo širši vpogled v orientalski ples in jih ne zadržujemo samo zase in se na nek način bojimo, da bi jih izgubile. Sicer se je na tem področju stanje pri nas močno izboljšalo in plesalke že sodelujemo med seboj, kdaj pa kdaj se se čuti regionalna razdeljenost.
Nataša Kočar: Moram priznati, da bolj poznam slovenski orientalski plesni prostor in ne slovenskega plesnega prostora na splošno. Mogoče bi si želela več povezanosti med posameznimi zvrstmi plesa – neko večjo krovno plesno združenje namenjeno tudi orientalskim, indijskim plesom in drugim plesom (flamenko, swing …).
Zdi se, da je Kamnik kar središče orientalskega plesa. Je res ali pač ponuja samo udoben performativni prostor?
Mateja Mikulan: Hja, glede na to, da se v zadnjih par letih tam kar precej dogaja, morda res. Sicer ne bi rekla, da je ravno središče (čeprav po drugi strani ne vem, katero mesto bi postavila na to mesto), zagotovo pa je prijeten in udoben prostor, kjer ljudje orientalski ples zelo dobro sprejemajo. Zasluga za to gre KUOD Bayani, ki poskusa orientalski ples postaviti na res visok nivo in sodeluje s plesalkami iz cele Slovenije. Na srečo umetnikov več vrst premore Kamnik čudovit Dom kulture, ki ponuja večnamenski prostor za majhne in večje prireditve.
Nataša Kočar: Kamnik je postal eden izmed središč orientalskega plesa zaradi našega kamniškega društva KUOD Bayani, ki je prav v lanskem letu praznovalo svojo 10. obletnico. V Kamniku smo leta 2005 začele s prvimi predstavami orientalskega plesa (Kasbah 2005, Jalla Jalla 2006, Zaghareet 2007 …). Bile smo tudi med prvimi organizatorkami plesnih delavnic in veliko smo sodelovale z Arabskim klubom. Torej v Kamniku zato, ker smo bile domačinke, ker smo naletele na dober posluh pri lokalnih kulturnih oblasteh in ker smo po vseh teh letih še vedno strastno predane tej plesni umetnosti.
Kakšno je vajino mnenje o tekmovalni zvrsti orientalski ples? Je to nuja ali ne? Podpirata to obliko predstavitve?
Mateja Mikulan: Hm, moje mnenje je mešano. Glede na to, da sem se tudi sama udeležila nekaj tekmovanj na festivalih, ne morem ravno reči, da ga ne podpiram. Moramo vedeti, da gre tu za različna tekmovanja. Prva so tekmovanja, ki jih organizira državna/mednarodna plesna zveza, na katerih se zbira državne/evropske/svetovne prvake, druga tekmovanja, ki jih organizirajo največji svetovni festivali. Na prvih ponavadi sodijo sodniki, ki nimajo ravno osebnega stika z orientalskim plesom in tako nimajo posebnega odnosa do določenih, recimo temu zakonitosti v stilizacijah orientalskega in seveda zelo pomembnega kulturnega in družbenega ozadja pri tej plesni zvrsti. Menim, da tovrstna tekmovanja tudi nimajo pretirane teze v svetu orientalskega plesa, razen če dosežeš izjemne dosežke, kot je recimo naslov svetovnega prvaka. Druga vrsta tekmovanj, ki poteka na raznih tekmovanjih, se sodi s strani profesionalnih plesalcev, ki se s to zvrstjo ukvarjajo in prihajajo iz držav, kjer se je orientalski ples rodil in imajo do te zvrsti veliko čustev in razumejo kulturno, družbeno in zgodovinsko ozadje. Tovrstna tekmovanja so dandanes zelo pomembna za orientalsko plesno sceno, saj lahko z dosežki na teh tekmovanjih hitro zasloviš in si ustvariš neko ime. Menim, da lahko pri drugi vrsti tekmovanj danes govorimo o nuji, saj so skoraj obvezna, če želiš zasloveti v tujini in biti viden s strani " orientalske smetane".
Nataša Kočar: Vsaka plesna zvrst teži po perfekciji, po izpopolnjevanju, po odlikovanju. Orientalski ples ni nobena izjema. Vrhunske plesalke orientalskega plesa, ki se udeležujejo tekmovanj doma in v tujini, postavljajo vedno nove standarde in s tem dvigajo kakovost tehnike, gibanja in predstavitve na odru. Tudi Slovenci imamo nekaj vrhunskih plesalk, ki segajo po odličjih v tujini (npr. Nika Mlakar, Tamara Borojevič …).
Zakaj plesati orientalski ples?
Mateja Mikulan: Zdaj bom povedala čisto po domače, po pričanjih tečajnic in ne s stališča profesionalnih plesalk. Večina žensk se za orientalski ples odloči, ker ne potrebujejo plesalca in se lahko v ženski družbi sprostijo in pogovarjajo o vsem možnem, za kratek čas pozabijo na vsakodnevne probleme, hkrati je glasba prijetna za ušesa, zraven pa se se dodobra razgibaš. Ponavadi so to najpomembnejši faktorji, kasneje zenske ugotovijo, da je orientalski ples prijeten za hrbtenico, okrepiš hrbtne in stegenske mišice, na splošno pa ples okrepi samozavest. Pri orientalskem plesu so dodatna spodbuda tudi čudoviti plesni kostumi, ki te za kratek čas spremenijo v "kraljico". Na tečajih se spletejo tudi prijateljske vezi med različnimi generacijami, ki lahko trajajo celo življenje.
Nataša Kočar: Orientalski ples prinaša celo vrsto dobrobiti ženskemu telesu. Preprosti osnovni elementi orientalskega plesa so dostopni ženskam vseh generacij in postav. Je eden redkih plesov, kjer ženska lahko pride plesat brez kakršnihkoli predznanj. Osnovna pozicija s spodvito medenico krepi spodnji del hrbta in trebušne mišice, nežni gibi bokov krepijo medenico in kolke, glasba in druženje žensk pa dobro vpliva na psihofizično počutje.

View Gallery 8 Photos