Razmišljanja dveh plesalcev različnih plesnih smeri, ki sta zasebno par.
Zaupajta našim bralcem in bralkam, kako sta se spoznala?
Jure & Nika: Spoznala sva se na treningu za nastop, ki je bil v koreografiji Mihe Krušiča, tako da gredo posebne zahvale tudi njemu. (Smeh.) Ker sva oba zelo odprta do novih izkušenj in sva se iz ‘heca’ dobila na treningu, kjer naj bi Nika mene naučila nekaj osnov hip-hopa, jaz pa njo v zameno osnove latin korakov, je ’tista prva kava’ pred treningom kar zaznamovala najin začetek. Od tam naprej sva se potem dolgo časa trudila ostati samo prijatelja, vendar ljubezen je prevladala.
Prihajata iz različnih plesnih zvrsti. Jure ti si ‘zapriseženi’ plesalec latina in standarda, Nika ti hiphoperka. Torej se nasprotja res privlačijo?
Jure & Nika: To, da sva oba plesalca, vendar različnih zvrsti, je bil verjetno eden od faktorjev privlačnosti nasprotij. Nika je bila sicer bolj vpletena v svet latinskoameriških plesalcev, saj sva z njenim bratom Kristijanom kar nekaj let trenirala tudi skupaj v Plesni šoli Urška, nisva si pa nikoli prej prekrižala poti. Kot kaže, je bilo res usodno, da sva nekje na plesnem podu prišla skupaj.
Oba imata ljubezensko izkušnjo s parketa. Nika s hiphoperjem Alešem Trdinom, Jure z nekdanjo soplesalko Milano Chekanovo. Kako je zdaj drugače?
Jure: Definitivno je drugače zdaj, ko imam profesionalni in zasebni svet ločen. Pomaga me ohranjati pri zdravi pameti, saj se slika realnosti nemalokrat zamegli, ko si vpet v konstantne treninge, odnose, tekme in informacije iz profesionalnega plesnega sveta. Kljub temu da sta ta dva svetova zame ločena, si z Niko velikokrat izmenjava svoje občutke in mnenja v pogovorih o plesu, podava drug drugemu pohvale in konstruktivne kritike plesnih posnetkov, tako da bi lahko rekel, da je to nekakšna sinergija plesnega in zasebnega življenja. Vsak od naju veliko prispeva k odnosu prav zato, ker vsak zajema svoje področje.
Nika: Tudi moja zadnja dolgoletna zveza je bila s plesalcem iz mojih zvrsti, Alešem Trdinom. Ker sva skupaj poučevala in imela večino skupnih projektov, je bilo včasih težko ločiti delo od odnosa. Negotovosti in nezadovoljstva so se iz tega razloga hitro preslikali iz profesionalnega odnosa v zvezo. Istočasno pa imaš z nekom skupen interes, priložnosti za ustvarjanje in ob sebi nekoga, ki razume tvoj način življenja v plesu. Z Juretom je drugače, ker čeprav je ples velik del najinega življenja, se razvijava kot posameznika, nisva vpletena drug z drugim v enake plesne izkušnje in je to še toliko bolj zanimivo. Osebni odnos ločujeva od plesnega sveta, in interpretacija, kako dojemava vsak svojega, je del najine komunikacije, kaj se komu dogaja. Tukaj drug drugemu lažje pomagava in se podpirava.
In potem sta si rekla, nikoli več plesalko/plesalca za dekle/fanta?
Jure: Ko sem končal plesno kariero z Milano, sem si rekel prav to. Če me vprašaš zdaj, menim, da je bilo moje mnenje nepremišljeno. Iz lastnih izkušenj si dekleta za plesalko ne predstavljam več, vendar podpiram pare, ki imajo tak odnos, saj lahko na parketu pristno delijo medsebojno ljubezen, iskrivost in čustva, ni pa to pogoj za uspešnost para.
Nika: Jaz sem vedela, da se bom odločila za nekoga, ki je plesalec, umetnik ali deluje v sferi ‘show bussinesa’. Razlog za to je, da je lažje, če pozna ta način življenja, in razume, da so treningi lahko v zgodnjih jutranjih urah ali dolgo v noč. Da je potrebno prilagajanje iz danes na jutri, ko pride do projektov, in da vikendi, prazniki in počitnice so ponavadi delovni dnevi. Imeti nekoga, ki ima podobno življenje in to sprejema, je neprecenljivo.
Nika, prepričana sem, da tebe ne moti, da je Jure plesno predan novi plesalki Luani Valentino, ker veš, da gre za profesionalni odnos, ali se kdaj kljub temu zalotiš, da drugače zavibriraš?
Nika: Sigurno mi je bilo že od začetka lažje, ker je moj starejši brat del latin sveta, že odkar pomnim. Kljub temu pa sem le človek in tudi jaz sem potrebovala čas za zaupanje, saj Jure s plesalko preživi v dvorani nešteto ur. Tudi izven tega je veliko dogovarjanja, potovanja na tekme (ko so še bile in bodo), in to je del njegovega vsakdana, ki pa se ne razlikuje dosti od mojega načina delovanja v času projektov. Z Luano se poznava in sva v super odnosih, vsake toliko pa ju pridem pogledat tudi na trening, da ocenim njun napredek, ‘hec’. Preden sva šla v zvezo in si rekla: “No, zdaj sva par,” sva zavestno sprejela to, da nama je poleg odnosa pomembna kariera, ki pri plesalcih pomeni malo prostega časa, in interakcija ter odnosi z različnimi ljudmi. Tukaj si pač morava zaupati, pa čeprav ni vedno lahko.
Kako pa se otresti tistega klasičnega ljubosumja, ki je seveda ne samo med plesalci, ampak verjetno v človeškem karakterju še kako prisotno?
Nika & Jure: Ljubosumje je naravna stvar, povezana z več faktorji. Včasih z nizko samozavestjo, drugič s strahom pred izgubo, tretjič morda z zavistjo in še bi lahko naštevala. Oba se srečujeva z občutki ljubosumja in tukaj je ključna medsebojna komunikacija. Pri naju je pogovarjanja veliko, včasih še preveč. (Smeh.) Trudiva se kot posameznika, da razvijava zavedanje, izražava čustva, svoje potrebe in tudi individualna ter skupna terapija nama je domača. Učiva se drug z drugim, ker veva, da ohraniti lep odnos niso samo pravljice in ljubezen na prvi pogled, temveč ranljivost, priznavanje napak, odkritost in odpuščanje ega. Zadnji je zalogaj za oba.
Je v vajinem paru kdo vodja? In če da, v čem se to vidi oz. se ne vidi?
Nika & Jure: Težko rečeva, da je v najinem paru nekdo vodja, no … Mogoče Nika, ko mora biti stanovanje pospravljeno kot iz škatlice, ali pa Jure, ko mora biti cel teden organiziran do minute natančno. (Smeh.) Vsak od naju ima svoje atribute in je bolj izkušen v drugačnem aspektu življenja, tako se dopolnjujeva.
Kakšen pa bi bil nasvet vsem plesnim zaljubljencem, kako balansirati pravilno med profesionalnostjo in zasebnostjo?
Nika & Jure: Za vsakega to ravnovesje pomeni nekaj drugega in čas je tisti, ki je potreben, da se dva človeka v profesionalnem ali zasebnem paru lahko sinhronizirata. Midva sva našla skupni jezik skozi to, da vidiva jasen cilj najinega odnosa in se podpirava pri individualnih poteh.
Hvala vama in ostanita zdrava, da se kmalu podružimo v živo!
