Mladi levi so pripravljeni

Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih programov, je 16. avgusta v prostorih Stare elektrarne – Elektro Ljubljana, na Slomškovi 18 v Ljubljani sklical novinarsko konferenco na temo programa in tekočega dogajanja na Mednarodnem festivalu Mladi levi. Festival Mladi levi je letos že 18. po vrsti in se že od leta 1997 dogaja ob koncu avgusta tik pred začetkom nove gledališke sezone ter šolskega leta. Letošnji Mladi levi se od 23. do 30. avgusta umeščajo na šestih lokacijah in odrih Ljubljane: Stara mestna elektrarna, Dijaški dom Tabor, Gledališče Glej, Železniški muzej, Studio tipoRenesansa, Kavarna SEM.

Umetniška direktorica Nevenka Koprivšek je v svojem pozdravnem nagovoru dejala, da je letos na sporedu 18. Mednarodni festival Mladi levi, kar glede na letnico pomeni, da so Mladi levi postali polnoletni, prav gotovo po vseh teh letih mednarodnega delovanja tudi povsem dozoreli že glede na izkušnje in časovno dogajanje na umetniški sceni, vendar pa še vedno nikakor okoreli ali celo preveč odraslo zagrenjeni. In kot je Koprivškova dejala: "Mladi levi so po vseh teh letih prav gotovo postali bolj profesionalni, zato pa nič manj drzni, ko se hiti in skuša ujeti tisto aktualno in tisto, kar nastaja ta hip, tudi odkrivati nove talente, pač vse, kar se na novo prebuja, kar veje upanje in veje optimizem …" Kot skupni imenovalec ali vezno programsko tkivo celotnega festivalskega programa se omenja dramska usmerjenost s povsem drugačnimi dramaturškimi pristopi, ki posegajo celo po kinematografskih oblikah, ko se pogled gledalca skuša usmeriti na drugačen način k bistvu problematike, tudi s pomočjo vse aktualnejših pristopov do publike, z neposrednim aktiviranjem in infiltriranjem gledalca v uprizoritveno sceno.   
Že samo odprtje festivala bo prav poseben dogodek, kajti odrska scena se izmenjuje s filmskim posnetkom in se predstava dogaja na dveh različnih ravneh, ko se ji enkrat sledi na gledališkem odru, drugič pa jo je moč gledati še na filmskem platnu, kar predstavlja dve predstavitveni različici na isto temo, ki pa se končno le zaokrožita v eno uprizoritveno celoto. Film in predstava nastajata sočasno ter sta komplementarna, saj se dogajanje zajema na odru in v zaodrju, in se šele po ogledu obeh uprizoritev dobi potreben uvid v celoto. Avtorica brazilske predstave, ki poteka v dveh ogledih, What if they went to Moscow, je režiserka, filmska ustvarjalka Christiane Jatahy, ki poseduje tudi diplomo iz gledališča in novinarstva, vsebinsko pa se naslanja na delo Čehova Tri sestre. Koprivškova je poudarila, da bi bil Čehov prav zadovoljen s Christianino uprizoritvijo njegovih Treh sester, kajti sam je menil, da so njegova dela živa in duhovita ter nikakor tako pasivna, kot jih prikazujejo v gledališčih. Brazilska predstava k nam prihaja z Beneškega festivala.
Na sceni bo tudi sodobni cirkus v obliki francoskega umetniškega trenda z akrobacijami na vrveh in trakovih ter v izvedbi cirkusanta, violinista in umetnika zvoka ter cirkusantke. Predstava Le vide – essai de cirque je skratka nov scensko cirkuški pristop treh avtorjev in izvajalcev: Fragana Gehlkerja, Alexa Auffraya, Maroussie Diaz Verbéke. Predstava zahteva visok strop in se bo dogajala v Železniškem muzeju, ekipa pa tudi toliko prej prihaja, da vso tehnično podporo pravočasno pripravi in po možnosti prilagodi dvorani muzeja
Newyorški umetnik Andrew Schneider predstavlja svoj projekt Youarenowhere, ki je tehnično do podrobnosti dodelan in je izdelek novih tehnologij, kjer se povezujejo sfere iluzije, fantazije in gibalnih hitrosti, ko se avtor poigrava in ponuja vrtiljak stanj od filozofije, vključno s teksti Slavoja Žižka, do hollywoodskih filmov, dotika pa se vprašanja smrti ter sveta kvantne mehanike.
Iz Beograda gostuje platforma za teoretsko in umetniško raziskovanje, Teorija koja hoda, in to s predstavo Bojana Đorđeva: Nije to crvena, to je krv!, ki se bo za festival adaptirala in v tiskarni Studio tipoRenesansa tiskala ter uprizorila poezijo kot estetski zgodovinski odmev, ko se sprašuje, kako po preteku časa razglabljati o revolucionarni oziroma angažirani umetnosti, in to po konceptu Komeljevega razmišljanja v knjigi Kako  misliti partizansko umetnost.

Gostovali bodo tudi umetniki, ki so že nastopali na sceni Mladih levov, eden teh je Ivo Dimchev, koreograf  in performer, ki prihaja iz Belgije, uprizoril pa svoj P Project, interaktivno predstavo, ki temelji na besedah, ki se začnejo s črko P, v kateri publika tudi aktivno sodeluje, in ko je umetniški prispevek avtorja še vedno v ospredju. To je predstava, ki bo v sodelovanju s tretjo mednarodno edicijo Vibra 2015 ter Delavnico teorija in plesna analiza publicistke, teoretičarke in dramaturginje Andreje Kopač namenjena vsem, ki se soočajo s plesno umetnostjo in bo v praktičnem delu delavnice potekala še analiza Dimcheve predstave P Project.
Belgijec Benjamin Verdonck gostuje že drugič na festivalu, prihaja pa z ekipo umetnikov in performerjev ter s predstavo Notfallwhowanderarelost, ter s 36-minutno miniaturko One more thing, za katero je pripravil glasbo naš glasbenik Marko Brdnik. Tretjič pa je na Mladih levih eksperimentalno gledališče iz Italije, Motus, uprizorili pa bodo MDLSX, kjer se italijanski režiser in dramaturg Silvio Calderoni loteva spolne identitete po vzoru Brechtove Antigone, in Alexis-Una tragedija greca, z različnimi liki iz romanov, mitologije in tekstov. 
Katarina Stegnar, Urška Brodar in Jure Novak so naši priznani gledališki umetniki, ki bodo na Mladih levih uprizorili Katarina po naročilu, neke vrste predstavo v predstavi, v smislu tipanja po mejah osebnega ter profesionalnega v odnosih igralcev in režiserjev, na sceni odra in v zasebnem življenju.

Konceptualni umetnici, performerki in režiserki Nina Jan in Urša Sekirnik, ki sodelujeta in ustvarjata na relaciji Slovenija-Nizozemska-Španija,  sta ustanovili tudi spletno trgovino, kjer vsak lahko naroči svojo predstavo, ki jo s klikanjem ustvarja po lastnih zamislih in željah, ko se prebija skozi postavljene pozicije in ko mora upoštevati končno finančno ter časovno omejitev. Tisti, ki so se preizkušali, pravijo da nikakor ni preprosto in rajši postavitve predstav pustijo drugim, oni pa uživajo kot gledalci.
Intervencije v javnem prostoru so že nekaj časa značilnosti Mladih levov, tokrat pa se bo balkansko-kavkaški kolektiv štirih umetnikov iz Armenije, Gruzije, Romunije in Slovenije znova srečal v projektu Caucasus-Balkans z mestom Ljubljana in za festival pripravil svoj umetniški odziv na mestni utrip.
V četrtek, 27. avgusta, ob 11. uri bo v prostorih Stare elektrarne potekal še pogovor o Repolitizaciji javnega prostora, kajti javni prostor, kot se da ugotoviti, je že potrošniško prenasičen; kako ga izboljšati in umetniško nadgraditi, pa je vprašanje, ki išče tudi odgovore.
Festival Mladi levi se bo zaključil z edinim glasbenim koncertom Natriletno kolobarjenje s Praho, dogajal pa se bo 30. avgusta od 21.30. ure naprej v Kavarni SEM.
Ob vsakem festivalskem programu se sprašuje tudi po financah, za festival Mladi levi je to 142.000 potrebnih evrov, kolikor znaša letošnja programska cenitev: od Ministrstva za kulturo in Mola so pridobili 92.000, iz EU sredstev pa črpajo 41.000 evrov, potem so tu tudi še prispevki sponzorjev. Vstop na prireditve je tudi letos brezplačen, tako so se odločili po dolgih diskusijah, kajti prednost dajejo umetnosti in želji, da se predstav udeleži čim več gledalcev tudi izven Ljubljane, polnjenje skrinjic z dobrodelnimi prilogami pa je vsekakor dobrodošlo. Kljub brezplačnemu vstopu je treba rezervirati karte za ogled predstav, kajti odrski prostori, ki jih imajo na voljo v tem času, niso ravno veliki, prav tako ni veliko prostih sedežev. Niso pa pozabili niti na otroke in so z dobrovoljci organizirali priročni otroški vrtec, za varstvo otrok od 1. do 10. leta, in seveda med vsemi predstavami, pritrdili pa, da brez dobrovoljcev niti festivala ne bi bilo.

View Gallery 4 Photos