Pozdravljen, Milan, in ko sem gledala v arhiv, se mi zdi, da vedno pripraviš novo predstavo nekje na začetku jeseni oziroma sezone. Je ta čas takšen, da v tebi spodbuja nove ideje, nova rojstva?
Mislim, da gre predvsem za naključje, hkrati pa dejstvo, da se projekti lažje financirajo jeseni kot spomladi.
Slovenska premiera predstave Fight Bright je napovedana za 8. oktober. Kdo se bori proti komu in zakaj?
Projekt je nastajal počasi, skoraj dve leti. V predstavi gre za povezovanje med različnimi polji – idej, človeških odnosov, vezivo/tkivo, ki je med nama, od določene stopnje tenzije mišic do tenzije prostora ter glasbe. S fizičnega vidika smo tokrat šli bolj v eno smer, kjer smo vztrajali pri eni ideji dlje časa (v primerjavi s predhodnimi predstavami), z vidika celote pa združitev in podpora teh idej. Izpolnila se mi je tudi dolgoletna želja sodelovati s francoskim skladateljem Simonom Thierréejem, ki je v preteklosti ustvaril avtorsko glasbo za vse predstave skupine Les SlovaKs.
V predstavi nisi sam, torej predstava ni solo, ampak gre za skupino. Zakaj si izbral kreativce v sestavi Diego Alvarez Sanóu, Alessandro Sollima, Špela Vodeb in Tina Valentan?
Sem vesel in počaščen, da lahko nadaljujem z večino ekipe, tako kot v prejšnjih skupinskih predstavah (Sezona lova in Silver Blue). Pomembno je bilo nadaljevanje fizičnih principov, da lahko popeljem nekatere ideje naprej, globlje. Kakšen bo odziv občinstva, ne vem, moral sem eno zgodbo, ki sem jo razvijal skoraj pet let, uprizoritveno zaključiti. Diego je edini novi plesalec v ekipi, ki je vstopil v proces pozneje, za to sem potreboval že izkušenega in zrelega plesalca.
Pred vami je še nekaj dni. Kaj delate oziroma na čem delate v teh zadnjih dneh pred nastopom v Cankarjevem domu in dvema ponovitvama v PTL-ju?
Glede na to, da predstava že ‘stoji’, se bomo ukvarjali s podrobnostmi. Seveda moramo najprej priti skupaj, da smo na eni ladji, potem pa polirati, igrati se s podrobnostmi, s prezenco, biti še natančnejši in seveda spremeniti stvari, ki ne delujejo, ali pa nadgraditi obstoječe.
Zdi se mi, da je Linhartova dvorana še poseben izziv za vas ustvarjalce. Njena velikost odra in seveda tudi številčnost občinstva. Ni lahko napolniti 616 sedežev s sodobnim plesom. Zakaj naj si torej ogledamo tvojo predstavo?
Gre za skupinsko plesno predstavo in Linhartova dvorana s svojim odrom popolnoma izpolnjuje potrebe predstave. Saj je to eden od najlepših odrov v Sloveniji in končno se ne bomo gnetli na njem (smeh). Druga stvar je število obiskovalcev – to, koliko ljudi pride v gledališče, ni odvisno zgolj od mene. Mi kot skupina damo vse od sebe, da ljudje pridejo pogledat našo novo plesno uprizoritev, koliko pa vložijo v promocijo Cankarjev dom in vsi partnerji projekta, je druga stvar.
Predpremiera je že bila, kajne? Kako vas je občinstvo sprejelo?
Odlično. Imeli smo slovaško predpremiero v čudoviti žilinski sinagogi s stoječimi ovacijami.
Se občinstvo razlikuje od države do države. Je zate recimo vseeno, kdo te gleda in sprejema tvoje predstave?
Za vsako predstavo se moramo potruditi enako, kjerkoli nastopamo. Pri tem ne razlikujem.
Naslovi tvojih predstav so skoraj vedno angleški, kajne? Iz praktičnega razloga, da ne potrebuješ prevoda, ko gostuješ v tujini, ali iz katerega drugega?
Vedno iščem univerzalni naslov – idealno takšnega, da niti ne potrebuje prevoda. Pri Sezoni lova je bila izjema – v slovenskem in angleškem jeziku pomeni isto. Težava pa je pri naslovih, kot je Fight bright, ki v angleščini zajame vsebino tistega, kar delamo, prevod pa je nemogoč. Takoj ko prevedemo v slovenščino, zveni smešno in predvsem z novim pomenom. To se mi zdi zelo težavno.
Je Fight Bright že v programih katerih od festivalov ali gostovanj v tujini?
Za zdaj še ne. Pogovarjamo se pa s številnimi institucijami za gostovanja.
Po napovedniku sodeč pa me veseli, da še vedno plešeš. Pri tem imam v mislih, da gre res za plesno predstavo, da plesalci zapolnjujete prostor z gibom. Zakaj vztrajaš pri gibanju?
Ne vem, ali vztrajam, ples pa je moj poklic. Ples je mojstrstvo. nenehno treniranje, poliranje, disciplina, komponiranje … Ne predstavljam si, da bi počel kaj drugega, ker vem, da ne bi opravljal drugega poklica prav tako kakovostno.
To je, kot če bi kovaču naročil, naj izdela čevlje – če je sposoben, se bo verjetno potrudil in dal vse od sebe, da bodo čevlji lepi. Ni pa nujno, da bodo zdržali veliko časa, da o udobnosti niti ne govorim …
Hvala ti za gib in ples in uspešno premiero želim.
