Ljudje. Višje ko se dvigajo proti nebesom, manjši so videti z Zemlje

V SNG Maribor bo 10. marca gostovala predstava beograjske plesne skupine Bitef Dance Company Ptiči v koreografiji Edwarda Cluga.


Plesna skupina Bitef (Bitef dens kompanija) je bila zasnovana leta 2009 v beograjskem gledališču Bitef, sestavlja jo osem stalnih in nekaj gostujočih igralcev. V zadnjih letih je gostovala po vsej Srbiji. Sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, med drugim tudi s slovenskimi (Matjaž Farič, Branko Potočan in Edward Clug).

"Sodelovanje z Edwardom Clugom je privilegij za vsakega plesalca in vsekakor spada med najpomembnejše trenutke ustvarjanja plesne skupine Bitef. Po izjemnem uspehu njegove Božanske komedije (ki je prejela nagrado "vetar" na festivalu v Puli, nagrado za najboljšo predstavo na festivalu INFANT in nagrado Dimitrije Parlić za najboljšo koreografijo v letu 2011), smo se odločili, da se Edwardu pridružimo pri novem odrskem izzivu: plesni predstavi po predlogi Aristofanovih Ptičev. Gre za nadaljevanje repertoarne politike, katere cilj je skozi mejnike svetovne literature (Othello, Božanska komedija, Soneti, Don Juan…) občinstvu približati različne oblike in stile plesnega gledališča.

Po vzoru svojih prejšnjih del je avtor Aristofanove Ptiče uporabil le kot izhodišče za svoje ideje ter ustvaril predstavo, ki je polna duhovitih in ironičnih metafor, utopističnih simbolov, podob radikalnega eskapizma in pobega iz represivne resničnosti. Clug uporablja svoj izvirni in navdihujoči plesni jezik za poigravanje s temi koncepti, ki so enako poznani sodobnemu človeku, kot so bili Staremu Grku – frustriranem in zadušenem med zemljo in nebom,
" je o skupnem projektu z mariborskim koreografom zapisala umetniška direktorica Bitef Dance Company Jelena Kajgo
Komedija Ptiči, ki jo je napisal starogrški komediograf Aristofan, je bila prvič izvedena leta 414. pred našim štetjem na Dionizijskem festivalu v Atenah. Gre za najdaljše od vseh do danes ohranjenih Aristofanovih besedil. Glavni junak Pisteter prepričuje ptiče, naj zgradijo novo mesto na nebu ter prevzamejo nadzor nad stiki med ljudmi in bogovi. To mesto, ki se dviga kot Babilonski stolp, je eden prvih primerov utopije v svetovni književnosti ter predstavlja beg od nepravične družbe in od surovosti bogov.
Koreograf Edward Clug je pri ustvarjanju predstave izhajal iz primarne duhovne vezi med pticami in plesom, ki ju povezuje sila Erosa, ter iz duhovitih in pogostokrat tudi ironičnih metafor, pri tem pa jih je odel v nove plesne in zvočne konstelacije, ki so od vseh živali najbolj značilne prav za ptice. Clug se s plesalci predaja novemu podvigu – izgraditi ptičji Olimp – in se tako približati nepredstavljivim višinam. Ampak ali je to, kar je dano pticam, uresničljivo tudi za ljudi?
"Ko pomislim na ptiče, mi najprej pride na misel njihovo petje, glasovi, ki jih proizvajajo. Zanimivo je, da ljudje v urbanih okoljih ali v naravi ptiče v glavnem slišimo, ne pa vidimo. Preprosto se zlivajo z zvoki, ki jih slišimo med dnevom. To sem želel poustvariti na odru in v gledališču. Pri poustvarjanju Aristofanove komedije Ptiči sem se namerno oddaljil od njene zgodbe in se posvetil prvinskemu odnosu med ptiči in plesom, ki izhaja iz Erosa, kar je povezava, ki jo je mogoče zaslediti pri enem najbolj priznanih analitikov Aristofanovih Ptičev, ameriškem piscu Williamu Arrowsmithu. Piše, da krila lahko obravnavamo kot falos, in ta mitološka metafora je bila moje izhodišče za vstop v Aristofanovo zgodbo.
… (Foto: Jelena Janković)

Zamisel je bila zgraditi lastno Kukavičje Mesto – naše gnezdo želja ali kletko naši radovednosti. Vemo, da so ptiči to utopijo zgradili visoko med nebom in zemljo. Ljudje si odtlej prizadevajo, da bi gradili čim višje stavbe in se s tem kar najbolj približali bogu, pri čemer pa pozabljajo, da višje ko se dvigajo proti nebesom, manjši so videti z Zemlje. Ta ljudska ironija v sebi zajema toliko vztrajnosti, kolikor je je v detlovem vrtanju v les v iskanju hrane – trmastem in brezplodnem,"
pa je o predstavi povedal Edward Clug.
… (Foto: Jelena Janković)
Predstava bo na ogled tudi 11. marca ob 20. uri v Centru kulture Španski borci v Ljubljani.

View Gallery 9 Photos