Komaj čakam, da je konec plesno tekmovalne sezone 2018. Verjetno me niso utrudila samo (pre)dolga in številčna tekmovanja, ampak tudi vsi preostali projekti − od predstav, nastopov, snemanj … Tudi tokrat, ko pišem še zadnji tekst za Parado plesa, izkoriščam proste trenutke, sedim in čakam ob najbolj vročem odru te jeseni. Samo še finale, samo še danes pa se začnejo počitnice tudi zame. Slovenija je dobila novo zvezdo, ki tokrat prihaja iz nekoliko drugačnega plesnega stila, kot sem ga vajen. Bravo, Tjaša Dobravec, plesna akrobatka, ki je in še bo približala ples ob drogu slovenskemu občinstvu. Moj nedeljski nastop v šovu Slovenija ima talent je bil moj zadnji projekt pred božično-novoletnimi počitnicami.
Da je nova sezona že pred vrati, ne morem napisati, saj so ta že na široko odprta, kajti prvi pokalni turnir, kjer plesalci zbirajo točke za mednarodna tekmovanja in se kvalificirajo na državno prvenstvo, je bil znova že v novembru. Nove koreografije pa se tudi pripravljajo. Kot se že ponavljam, tu gre za plesne ‘mašine’ in bolj malo umetnike, saj preprosto zmanjkuje časa za to. Škoda! In če pogledam nazaj, glede tekmovanj lahko rečem − ponovi vajo. Glede rezultatov se zavedam, da jo sam ne bom oziroma resnično jo bi bilo težko ponoviti, bomo pa trenirali kot vsako leto veliko in še bolj. Med drugim sem se naučil, da nenapisana pravila tudi veljajo, in da bolje, kot da priznaš napako, kar goljufaš, saj tako so mi svetovali. Z več morale, očitno kar dvojne, pa bo lažje prijadrati v varen pristan. Tako so tudi potekali pokalni turnirji − bolj ali manj mirno.
Državno prvenstvo konec junija je bilo še vedno največja tekma v Sloveniji, ki je združila vse plesne zvrsti, ki jih goji Plesna zveza Slovenije. Lepo bi bilo videti tudi kakšno večjo mednarodno tekmo v slovenski organizaciji, saj sem prepričan, da bi jo izpeljali korektno in bolje, kot je bila letos organizirana marsikatera mednarodna tekma IDO-ja. Težko razumem, kako da določene stvari po vseh teh letih ponavljajočih se tekmovanj niso bolj jasne in rutinske.
Jesen pa je bila tipično barvita. Potovali smo po vsej Evropi po evropskih in svetovnih prvenstvih in znova dokazali, da smo Slovenci vsekakor med najboljšimi. Posebej izstopajo plesalci street dance showa, ki so pobrali številne naslove prvakov, in tako lahko trdim, da smo Slovenci v tej zvrsti ta trenutek gotovo najboljši ali pa le konkurence ni tiste prave.
Bili smo letos tudi priča zgodovinskemu uspehu Slovencev, saj so članski plesalci šov plesa zmagali v vseh kategorijah, in to vsi iz Plesnega kluba Bolero. Sam uspeh je opazil tudi župan Ljubljane gospod Zoran Janković, saj se je prvič zgodilo, da so plesalci imeli sprejem kar v Mestni hiši.
Tako slavnostno se je končevala sezona 2018 in že so se začele podeljevati nagrade za minulo leto. Velik preboj v športu je plesu uspelo v Ljubljani, saj se je tudi prvič zgodilo, da je športnica Ljubljane postala Lana Smolnikar iz Plesnega kluba Bolero. Sam pa sem prejel nagrado za deset let uspešnega dela v amaterskem športu. Pa čeprav moja deseta plesno tekmovalna sezona šele prihaja in amater na tem področju prav zares nisem, saj se že vsa leta s plesom preživljam. Med drugim tudi s pisanjem člankov, dokler bodo lahko ostali tako vsesplošni in lepi. Naj bo čim lepše vsem tudi v 2019!
