Plesni dvojec, ki je minulo leto končal z osvojenim naslovom najboljšega para na svetu v članski kategoriji v latinskoameriških plesih, nadaljuje z odličnimi uvrstitvami.
Klemen, Saška, čestitke za osvojeni prvi angleški tron od treh (še Blackpool in London), ki so vsako leto. Leto sta končala kot svetovna prvaka in zdajle tale zmaga napoveduje, da bo šlo kot po maslu. Pa najbrž ni tako. S kakšno zamislijo sta šla v Bournemouth in kako se je vse skupaj odvilo na plesišču?
Najlepša hvala za čestitke. Ni skrivnost, da sva šla v Bournemouth po zmago. UK Open sva že osvojila pred dvema letoma, potem lani bila druga, in seveda sva ciljala na ponovitev uspeha izpred dveh let. Tekma ni bila lahka, sploh ker sva imela visoka pričakovanja in sva tako vsak ples v vsaki rundi vzela, kot da je zadnji. Nekako sva se šele po finalu zavedala, kako naju je tekma izčrpala.
S čim sta prepričala sodnike, da so vaju postavili na prvo mesto?
To bi bilo najbolje, da vprašaš njih (smeh)! Težko je izpostaviti eno zadevo, saj je ples na visoki ravni tako kompleksen. Na koncu ponavadi zmaga par, ki je najbolj kompleten in ima manj pomanjkljivosti kot ostali konkurenti.
Kakšna je trenutna konkurenca parov v vaši kategoriji vaše WDC-plesne zveze, saj meni pogled na vaše plesanje da vedeti, da ste odlični?
Konkurenca je huda, pari postajajo čedalje boljši, vse več članskih parov je pravih profesionalcev, in dejansko med najboljšimi 50 pari ni velikih razlik. Tudi v mlajših kategorijah so pari neverjetno sposobni in kakovostni. Mogoče, kar loči na koncu tiste najboljše od preostalih, so prav izkušnje, zrelost, ki jo pridobi ples samo z leti. S plesom izražamo izredno široko paleto čustev, in nekdo, ki ni določenih čustev izkusil v življenju, jih bo težko znal prikazati s svojim plesom. Ni naključje tudi, da vsi finalisti plešemo z istim partnerjem že vsaj šest let, nekateri celo deset in več.
V finalu sta bila tudi Damir Halužan in Anna Masychts, ki sta pristala na četrtem mestu. To je kljub temu velik uspeh za slovenski ples, kajne?
Ja, seveda! Z Damirjem se dostikrat pošaliva, da imamo Slovenci edini 100-odstotno uspešnost uvrščanja v finale na vseh največjih tekmovanjih, saj sva v zadnjih letih edina slovenska predstavnika. Ne poznam sicer uradnih številk, mislim, da je tokrat tekmovalo več kot 200 parov, večinoma iz velesil, kot so Rusija, ZDA, Italija, Kitajska in Ukrajina, in uspeh je, da imamo Slovenci dva para v finalu. Verjetno sta Damir in Anja tokrat malce razočarana, saj sta lani UK Open končala na tretjem mestu, a ne dvomiva, da bosta odgovorila že na prihodnji tekmi.
Predvidevam, da se mi oglašata, kdo ve, s katere destinacije. Kje sta in kaj počneta oziroma kakšen je recimo letošnji načrt?
Po UK Opnu imava tradicionalno en teden predaha, da si napolniva baterije pred dolgimi meseci, ki prihajajo, do majskega Blackpoola. Saša ga bo preživela s starši v Rusiji, jaz pa na smučanju v Avstriji. Po tem potujeva v Los Angeles, kjer se bova pripravljala na prihodnja tekmovanja, ki bodo v sklopu azijske turneje na Japonskem, Baliju, v Koreji in Tajvanu. Aprila naju čaka evropsko prvenstvo in potem konec maja vrhunec sezone v Blackpoolu.
Hvala in vse dobro vama želim!
Hvala in lep pozdrav v Slovenijo!
