Klanovske razprtije, nesrečna ljubezen. Preljocajeva Romeo in Julija nikoli bolj aktualna kot danes.

Na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani prihaja romantični balet Romeo in Julija enega najbolj cenjenih francoskih koreografov, Angelina Preljocaja, na glasbo Sergeja Prokofjeva. Omenjeni koreograf je s svojim svetovno znanim baletnim ansamblom ustvaril surovo, neposredno, iskreno, a vendar prelepo ljubezensko zgodbo Romea in Julije. Prevzela ga je esenca zgodbe o (ne)zmožnosti uresničitve ljubezni zaradi političnih razmer. V njegovi interpretaciji imamo tako opravka s klani, ki se borijo za ozemlje, kljub temu (ali ravno zato) pa je ohranil jedro Shakespearove (William, op. u.) tragedije: trpki ljubezenski zaplet, katerega osrednji del je prizor na balkonu, ki je hkrati prizorišče ultimativne ljubezni, krvavih obračunavanj in nazadnje tudi tragične usode.

Praizvedba Preljocajeve interpretacije klasike je premiero doživela že davnega leta 1990 v izvedbi baletnega ansambla Lyonske operne in baletne hiše. Pet let pozneje je bila obnovljena in prenesena v Preljocajevo skupino Ballet Preljocaj of Aix-en-Provence. Izreden uspeh baleta je botroval tudi razlogu, da ga je ista skupina v popolnoma drugi, pomlajeni zasedbi, obnovila ob 25-letnici praizvedbe. Od leta 1995 Romeo in Julija tako znova živi in gostuje po številnih mednarodnih odrih.

V času nastanka je bil Preljocaj praktično neznano ime mednarodne sodobne plesne scene, neizkušen koreograf, ki je tako močno dvomil vase, da se je skorajda odpovedal naročilu Lyonske opere. Nikoli namreč ni imel opravka s koreografijo 30 baletnih plesalcev in z glasbeno partituro enega največjih klasičnih skladateljev. Razlog, da je kljub temu vztrajal, je našel v esenci Shakespearjeve zgodbe – o (ne)zmožnosti uresničitve ljubezni zaradi družbenih političnih razmer, o osebni tragiki v času politične diktature. Njegova ključna inspiracija je bila Orwellovska distopija, najmočneje izražena v romanu 1984, hkrati pa tudi osebna izkušnja, saj je otrok albanskih staršev, ki so se v Francijo preselili zaradi politično nevzdržnih razmer. V času svojega odraščanja je bil ves čas razpet med dva kulturna prostora, francoskega in albanskega, med dva jezika, dve vrsti glasbe, dve mentaliteti … podobno kot je razmerje med junaki v Romeu in Juliji, ki sicer živijo v istem mestu, zato pa so tako kulturno, socialno kot politično povsem različni.

Angelin Preljocaj je najprej študiral klasični balet, nato se je preusmeril na sodobni ples, iz katerega se je izobraževal pri Karin Waehner. Decembra 1984 je ustanovil lastno plesno skupino. Na svoji umetniški poti je bil odlikovan s številnimi priznanji, med drugimi mu je francosko Ministrstvo za kulturo leta 1992 podelilo veliko državno odlikovanje za ples, je prejemnik nazivov častnik reda umetnosti in književnosti ter vitez častne legije. Njegove koreografije so v svoj redni repertoar uvrstili številni plesni ansambli, nemalo jih od Preljocaja naroča tudi avtorska dela, med njimi baletni sestav milanske Scale, Newyorški balet in baletni ansambel Pariške opere.

Balet Preljocaj in njegovih 24 stalnih plesalcev od oktobra 2006 domuje v Črnem paviljonu (Pavillon Noir) v Aix-en-Provenceu, prizorišču, v celoti namenjenem plesu, katerega umetniški vodja je Angelin Preljocaj. Od ustanovitve do danes je Angelin Preljocaj (1957) ustvaril več kot petdeset koreografij, skupina na leto opravi več kot sto mednarodnih gostovanj. Balet Preljocaj je v Cankarjevem domu nastopil oktobra 2014 s predstavo Noči (Les Nuits), za katero je navdih črpal iz zakladnice zgodb Tisoč in ene noči.

Predstava Romeo in Julija bo na ogled 28. decembra ob 19.30 uri, 29. ob 19.00, 30. ob 18.00 in 31. decembra ob 20. uri.

View Gallery 6 Photos