Pri plesni ustvarjalnosti naju spodbuja konkurenca!

Pozdravljena, Andraž in Dejan, prepoznavni dvojec electric boogieja pri nas. Se spomnita, zakaj sta se odločila za to plesno zvrst?
Andraž: Kolikor se jaz spomnim, sem to zvrst videl na tekmi in mi je takoj postala všeč.
Dejan: Za to zvrst plesa sem se odločil, ko mi je kolega pokazal posnetek plesalca Davida Elsewherea. In to je bilo zame ‘a sight to see’.

Opišita našim bralcem, ki vaju še ne poznajo dobro, začetke vajinih plesnih poti, nadaljevanje šolanja – tako plesnega kot akademskega.
Andraž: Moji prvi plesni koraki so se začeli leta1997 v plesni šoli M s hip-hopom (Aleš Gorišek), pozneje pa tudi z electricom (Damir Kovačič) – samo kakšno leto. Electric boogie oz. popping sem potem nadaljeval bolj kot samouk s pomočjo videoposnetkov. Ko sem spoznal Dejana, se je pa začelo bolj resno delo in trening. Najina pot se je potem nadaljevala preko Storma, Urban dance campa v Nemčiji, nato dvakrat Japonska in Amerika.
Dejan: Začel sem pri Andražu v Kazini leta 2005 in po enemu letu sva združila najino znanje ter ideje. Za nadaljevanje šolanja sva se odločila, ko je leta 2008 prišel Storm v Slovenijo in nama pokazal osnove poppinga.

Electric boogie pa ni edina vajina posebnost; obvladata tudi breakdance in vse njegove podzvrsti, kajne? Gre to eno z drugim?
Dejan: Seznanjen sem z osnovami breakdancea in salse, nimam pa kakšnega širšega znanja.
Andraž: Včasih sem počel tudi to pri skupini Sweet with Style, večinoma pa hip-hop, nekatere stvari lahko povežeš in uporabiš.
Zdi se mi, da ostajata zvesta PK Miki. Zakaj je temu tako?
Andraž & Dejan: Ostajava v Mikiju, ker tudi nimava potrebe, da bi se selila v drug plesni klub. Če potrebujejo v drugem plesnem klubu popping delavnico, jo z veseljem opraviva in preneseva najino zanje na plesalce.

Imata tudi status vrhunskega športnika Olimpijskega komiteja Slovenije. Posledično zaradi odličnih rezultatov na tekmovanjih. Na katere rezultate pa sta najbolj ponosna?
Andraž & Dejan: Ponosna sva na vse rezultate, seveda najbolj izstopa 1. mesto na svetovnem prvenstvu leta 2014, ter seveda na to, da nikoli na evropskem nisva bila slabša kot tretja, seveda sva ponosna, da sva bila naj par pri PZS

Kako pa gledata na tekme, kaj vama pomenijo?
Andraž & Dejan: Za nama je že kar nekaj tekmovalnih let v IDO-ju. Tekme te silijo k napredku v tehniki in koreografiji ter ti pokažejo, kako napreduješ. Vsaka tekma je dobrodošla s strani tekmovalca. Imaš cilj in motivacijo, da pa ti tudi potrebno kilometrino in izkušnje za nastope ter samozavest. Zadnja leta, priznava, da ni več toliko adrenalina, kot ga je bilo včasih, še vedno sva pa uživala v vsaki preplesani sekundi skupaj. Mogoče gledava na tekme drugače kot mlajši tekmovalci, verjetno bolj umirjeno in preudarno. Na začetku sva se malo obremenjevala s preostalo konkurenco, a sva kmalu ugotovila, da naju to obremenjuje in sva opustila, kar pa ne pomeni, da ne slediva trendu. Še vedno sva zvesta svojemu slogu in načinu poučevanja in sestavljanja koreografij.

Pred časom sta se vrnila tudi iz Koreje, Seula. Kaj sta počela na drugi strani sveta?
Andraž & Dejan: Ogled znamenitosti in obisk plesnih delavnic. Nadgradila sva svoje znanje pri Eunu G, Poppinu J in Hoan. Poppin J in Hoan sta člana trenutno najboljše plesne popping skupine na svetu, imenovane World Fame Us. Skupina šteje pet članov, to so Hoan, Poppin J, Jaygee, Hozin in Boogaloo Kin. Azija trenutno dominira v poppingu, zato sva se odločila za Korejo. Njihova posebnost je, da učijo korak za korakom, koreografije niso v ospredju, ampak muzikaličnost in tehnika, predvsem pa ples. Vsak od njih ima svoj slog, in zanje sva se odločila, ker jih poznava iz youtuba. Hotela sva obiskati tudi Hozina, ampak je bil v Franciji.

V plesni karieri delujeta na različnih ravneh – od plesalca do koreografa in pedagoga. Kako jih doživljata in kako med seboj dopolnjujeta oziroma ločujeta?
Andraž: Trenutno se profesionalno ukvarjam s poučevanjem hip-hopa oz. sem bolj usmerjen v street dance show disciplino. Občasno uporabljam pridobljeno znanje poppinga in ga vključujem v treninge ter koreografije. Popping je bolj za dušo in nekaj zame, medtem ko je poučevanje nekakšna dobra služba.

Kaj pa na splošno občutita ob slovenski plesni sceni, kaj je super in kaj malo manj?
Andraž & Dejan: Se zelo razvija v smeri ‘open classov’, kar je zelo super (Urban roof, Artifex). Plesalci bi lahko dali malo več priložnosti lokalnim plesalcem / koreografom, kar sva tudi občutila. Ko sva imela delavnico, je bila udeležba zelo majhna, ko je pa prišel Fred iz Anglije, ki je razlagal in učil skoraj enako kot midva, je bila pa udeležba zelo visoka, poleg tega, da je razlagal v angleškem jeziku.
In kakšna je electric boogie oziroma popping scena, se je kaj spremenila od vajinih začetkov, kaj ji manjka oz. česa ji ne manjka?
Andraž & Dejan: Se je zelo razvila. Med plesalci se ne uporablja več electric boogie, ampak popping, slog plesa se je očitno spremenil. Pantomima ni več v ospredju, je samo kot gib telesa, ki se uporabi v kombinaciji, pleše se na podlagi glasbe in ne po štetju, kostum oz. obleka ne predstavlja tvoje zgodbe v plesu …

In kaj vaju pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar je nasprotje temu, se pravi ne tako osrečujoče?
Andraž: Druženje in zabava pri sestavljanju koreografije, potovanja v različne države. Včasih so pravila malo toga glede glasbe, a smo tudi tam napredovali, predvsem je pojmovanje plesa napačno. Drugje vedno pišejo in govorijo o poppingu in ne o electric boogieju, ne vem, od kod je to prišlo.
Dejan: Ples naju osrečuje, sestavljanje koreografije, novi izzivi. V IDO (International dance organization) so bila zame moteča pravila, ki smo se jih morali držati. Ples naj bi bil izražanje samega sebe in zakaj bi moral plesati po nekih pravilih (kostum, samo določena glasba, npr. elektronska, ki mora biti natančno določene hitrosti).
Nisem prepričana, ali je ples edina vajina okupacija v življenju. Če se prav spomnim, si ti, Dejan, imel službo, pa me zanima, ali je ples postal številka ena v vajinih življenjih oziroma kaj počneta poleg plesa?
Andraž: Poleg plesa se trenutno ukvarjam še s športnim plezanjem, po dolgem času spet smučam (včasih sem bil učitelj smučanja) in enkrat na teden hokej v supergah.
Dejan: Zaposlen sem pri tobačni grosist in ples je zame hobi. Ukvarjam se s športi, kot so mali nogomet, squash, bowling, namizni tenis.

Kdo ali kaj pa vaju najbolj spodbuja pri plesni ustvarjalnosti?
Andraž & Dejan: Konkurenca in youtube.
Imata kakšen moto ali misel, ki vaju vodi skozi življenje?
Andraž: Konkurenca in napredek ostalih, drugače pa ‘carpe diem’ po latinsko (uživaj dan, op. u.).
Dejan: Uživati v življenju in izkoristiti čim več priložnosti, ki pridejo nasproti.
Po čem pa sta prepoznavna, tako da vajin krog ljudi reče: ja, ja, to pa je naš Andraž oziroma Dejan?
Andraž: Po moje po klobuku in nekaterih korakih. Dejansko pa po dolgoletnem vztrajanju in rezultatih. Pri kostumih sva pa poskušala marsikaj.
Dejan: Kostum, koreografija in klobuk, v vsaki koreografiji sva imela trik oz. kombinacijo s klobukom.

Kaj vama pomeni ples?
Andraž: Sprostitev, užitek, druženje, zabava.
Dejan: Sprostitev, rekreacija, zabava.
In za konec še ena plesna rima …
Andraž: S Parado plesa do brezskrbnega plesa.
Dejan: Z Andražem bova skupaj zaplesala, popping ples bova pokazala, če se hočete naučiti, v plesno šolo Miki treba bo zaviti in znanje nadgraditi.
Hvala in bodita uspešna še naprej!

View Gallery 11 Photos