Pozdravljeni, mariborski plesni dami Mojca Kasjak in Minka Veselič Kološa. 13. junij bo za obe poseben dan. Na odru mariborskega gledališča boste obeležili 30-letnico celoletnega plesnega izobraževanja, in sicer s predstavo Gibljive podobe večnosti. Kako doživljaš to obletnico, Mojca?
Mojca Kasjak: 30 let celoletnega plesnega izobraževanja doživljam kot pregled dela in častitljiv jubilej Plesne izbe Maribor (PIM), ki je dala svoj pečat s svojim delovanjem ne samo ljudem, plesalcem, koreografom, domačim in gostujočim umetnikom, temveč tudi mestu in slovenski plesni sceni. Zmeraj sem sledila navdihu in temu, kar sem čutila. Ker sem od vsega začetka zraven, ko se je vzpostavil izobraževalni sistem (1987) in ko se je z imenom vzpostavila Plesna izba Maribor, sem hvaležna za izkušnjo učenja, delovanja, zorenja in pripadnosti, ki sem jih oblikovala vsa leta. Zvesta sem Plesni izbi, čeprav delam še drugod, a velikokrat opažam, kako zlahka ljudje pozabijo, kaj vse jim je bilo omogočeno in ponujeno ter kaj vse so se lahko naučili pri nas.
Minka Veselič Kološa: Moji spomini res segajo zelo daleč v preteklost, v otroško obdobje, v čas ritmične gimnastike, baletnega studia in plesnih začetkov v študentski skupini Point/Magra. Ogromno je lepih trenutkov, ki so se vtisnili v srce za zmeraj: tisti lastni občutki ob doživetih plesnih predstavah, ko te preplavi nepopisna izpolnjenost, pozneje velike radosti ob uspehih učencev in diplomah poklicnih plesalcev, pedagogov, koreografov ,.. uf, veliko jih je, ki so zrasli iz našega ‘gnezda’. Radovednost, pogum in seveda ustvarjalnost so me spremljali skozi življenje in odstirali možnosti rasti izobraževanja ter kreativnosti. Imela sem to srečo, da je moje plesno ljubiteljstvo preraslo v profesionalno skrb za razvoj plesa na JSKD, kjer bdim nad vsemi, spodbujam, usmerjam in organiziram plesne dogodke, delavnice, zimske plesne šole, odprte plesne scene. Vse se nenehno spreminja, tako se tudi ples skozi generacije osvobaja, vijuga in išče nove poti, kar je pozitivno.
Minka: Na jubilejni predstavi so v prvem planu sedanje generacije plesalcev, pedagogov in koreografov. K sodelovanju smo povabili nekdanje plesalce, vendar se zaradi drugih obveznosti večina ni mogla vključiti v program. Je pa skupni nastop nekdanjih in sedanjih pedagogov koreografsko povezala Snježana Premuš, ki je prav tako ena od mnogih iz Plesne izbe Maribor, danes uspešna koreografinja, pedagoginja.
Mojca: Zaključna plesna predstava bo zanimiv nabor izbranih projektov, ki jih je morda duh časa že pozabil. A plesalci, koreografi in občinstvo, ki so videli vse te predstave, se bodo lahko zdaj v novi podobi s sedanjimi učenci spomnili, kaj so nekoč plesali oz. kaj so gledali pred leti.
Minka & Mojca: Idejni koncept je nastal na pobudo Nine Milin, in pedagogi so po lastnih navdihih izbrali iz bogatega arhiva projekte, predstave in jih preoblikovali v sveže koreografske miniature s pridihom preteklosti. To je tudi poklon in zahvala vsem nekdanjim ustvarjalcem. Naslov predstave je domislila Tina Valentan, ena od prvih plesalk iz leta 1987. V režijsko celoto pa sem povezala jaz (Minka Veselič Kološa, op. u.), tako kot že skoraj vse letne predstave doslej.
Minka: Ponosna sem na vseh preplesanih 30 let, na male in velike plesne ustvarjalce, na mnoge danes poklicne plesalce, koreografe, na toliko uspešnih predstav, produkcij, na čudovita druženja, na večna prijateljstva.
Mojca: Nič nam ni bilo dano, vse smo ustvarjali sproti. Z veliko mero ljubezni in navdiha ter ogromno željo, da lahko delamo. Ponosna sem na EU projekt Modul – dance, kjer smo med letoma 2010 in 2014 suvereno zastopali slovensko sceno v mednarodnem prostoru. Ponosna sem na Platformo sodobnega plesa in na mlade plesalce, ki zmeraj znova dokazujejo, da smo hram ustvarjalnosti, kjer lahko izraziš sebe. Ponosna sem na to, da smo drugačna plesna hiša … In da kljub temu, da nas nekateri blatijo in ogovarjajo, še vedno delamo. In da sem v teh letih spoznala, da je vera v to, kar delaš in ustvarjaš, neprecenljiva. In te resnice ne more nihče izničiti.
Minka: Za plesno rast je potrebna konstanta. Tako je pomembna tudi skrb za premišljen izobraževalni program, ki je bil v PIM skrbno načrtovan že vse od začetka. Skozi 30-letno obdobje se je seveda mnogo spremenilo – od različnih plesnih tehnik do ustvarjalnih pristopov in metod poučevanja. Pomembno je, da se vlaga v izobraževanje lastnega pedagoškega kadra; danes so več ali manj vsi s statusom samozaposlenih, torej imajo ustrezno strokovno izobrazbo.
Mojca: V pedagoški razvoj vnašam veliko več sistematičnosti, ciljnih usmeritev in veliko bolj poglobljenih strokovnih pristopov. Strokovnost je prav gotovo naredila svoje, vse preostalo pa zrelost. Konstanta v plesu mi pomeni vztrajnost, vztrajnost pa pomeni strast in predanost.
Minka: … prostor za nova plesna doživetja in umetniško rast! Je prostor za nove plesne kreacije, za majhne in velike plesne ustvarjalce, za mnoga prepletanja umetnikov v širšem prostoru.
Mojca: … je kalilnica mnogih talentov, je zibelka mnogih, ki so pozneje odšli na študij v tujino in postali profesionalci … je hram ustvarjalnosti in drugačnih pogledov v polju sodobne plesne umetnosti.
