Ko se kadi od plesa! Deseti celjski Korpus.

Leto je naokoli in v Plesnem forumu Celje (PFC) beležijo letošnji 10. Korpus, Koreografsko platformo plesnih ustvarjalcev ali edini sodobni festival mladih ustvarjalcev pri nas, ko je tako kot vseh teh deset let po odru zarisal gib ter pripovedoval mladostne zgodbe. Tudi letos je tri dni zapored  ples širil svoja ustvarjalna krila v dvorani PFC, in to od 19. do  21. maja. Pravijo, da se je kar ‘kadilo’ od plesa, in kako se ne bi, ko pa je plesalo skoraj 90 mladih plesalcev, ustvarjalcev, med njimi tudi tisti mladi po srcu, ki jim ples že kako desetletje krasi življenje.

Omenjeni festival je odprla umetniška vodja, pedagoginja in koreografinja PFC Goga Stefanovič Erjavec, ob tem je še posebej poudarila, da je Korpus  že od samega začetka namenjen počastitvi svetovnega dneva plesa, 29. aprilu, dnevu, ki je bil letos posvečen legendarni koreografinji in pionirki plesnega postmodernizma Trishi Brown (1936–2017). Predavanje, učna zgodovinska ura in pogovor o umetniški veličini Trishe Brown, ki je v svoji karieri postavila več kot 100 koreografij in vplivala na novi rod plesnih ustvarjalcev, so bili na sporedu v soboto, 20. maja, pod vodstvom predavatelja Roka Vevarja in ob izbrani video predstavitvi iz njegovega osebnega arhiva.

Goga Stefanovič Erjavec je še podrobneje predstavila tridnevni festivalski program, ki sloni na mladih plesalcih in je namenjen njihovim ustvarjalnim začetkom. Tudi tretji dan je bil v znamenju učne plesne ure, in sicer v plesni delavnici Fluid Balance pod vodstvom Katjuše Kovačič, performerke, plesalke, akrobatke in copoeristke, in to od 15.30 do 17. ure v dvorani PFC, ki so jo mladi plesalci tudi povsem zasedli. Urili so osnovne prijeme akrobatike ter fizičnega gledališča, tudi brusili preplete drugih gibalnih veščin, kot sta capoeira in cirkus (slednjega je Katja doštudirala na Kitajskem), se preizkušali še v sodobnem fluidnem gibanju in v izraznem plesu. Poškodb ni bilo, prav nasprotno, saj je intenzivno gibanje krepilo telo, razsvetlilo poglede in gibalna obzorja prisotnih.

Tretjega dne ali zadnji festivalski dan je v večernem programu tekla glasbeno-plesna predstava, uspešnica Plesne izbe Maribor: Na vseh štirih, ki je verjetno na sodobni plesni sceni mladih doživela tudi največ uprizoritev, saj so imeli od svoje premierne predstavitve na 10. Festivalu Platforma sodobnega plesa avgusta 2016 še sedem uprizoritev. V Ljubljani so se predstavili po izboru strokovne žirije na festivalu mladih ustvarjalcev Živa 2016 11. novembra in na Festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu marca 2017. Na Štajerskem pa so se njihovi nastopi kar vrstili: Art kamp – mariborski Mestni park ter delni predpremierni nastop, Festival Lent junija 2016; Kulturni dom Šentilj – kulturni dan februar 2017; Narodni dom Maribor, Kulturni dnevnik 23., 24. in 25. maja 2017 ter na 10. Korpusu Celje na povabilo PFC in v selekciji Goge Stefanovič. Nastop treh glasbenih performerjev v živo (avtorska glasba: Damir Mazrek in Kristjan Korat) je tokrat na odru PFC potekal nekoliko drugače, ko so njihovi ozvočeni  stoli in miza (scenografija: Branko Kološa) ostali brez ozvočenja, kar je dalo predstavi nov ton in je bil stik med gledalci ter izvajalci v dvorani neposreden že zaradi same velikosti  prostora.

Mladi glasbeniki, Brin Kološa, Matic Kološa in Nejc Kološa (mentorstvo Damir Mrazek), so tokrat z lastno močjo bobnarske veščine  posredovali gledalcem naravne zvočne ritme, na katere so zaplesale soustvarjalke predstave v koreografiji Dalande Diallo: Ališa Kasjak Gutman, Vanja Kolanovič, Katarina Kolar, Nuša Košir, Zarja Lampret Prešern, in seveda vsi skupaj navdušili celjske gledalce, vajene dobrih plesnih uprizoritev. Predstava Na vseh štirih ponuja mladim nove in sveže povezave v duetu ritma ter giba, zrcali in poglablja medsebojne odnose, podčrtava čustvene vibracije, tudi bogati sobivanje ter medsebojno komunikacijo nasploh.

Prvi dan, 19. maj, je bil posvečen mladim ustvarjalcem in plesalcem od 19. 30 pa vse do 22. ure, ko so se na odru vrstile avtorske miniature Opus po Opusu. Po izboru Goge Stefanovič Erjavec je Opus po Opusu izpostavil zanimive avtorske teme ne glede na pridobljena priznanja na državnem tekmovanju, dvorana PFC je tisti pravšnji uprizoritveni oder, kjer je sedem miniatur lahko zažarelo v novem, svežem in pomladnem siju.

V miniaturi Letim … te ponovno doživim sta svoje leteče bele sanje v duetu zaplesali Ajda Botolin in Iza Teršek iz PFC, svoj let pa končali v srčnem objemu. Ina Trefalt je zaplesala avtorski solo Drugačna?, svoj sanjski ples v iskanju notranjih ravnotežij, obraz pa si domiselno zastirala z belo, nevtralno masko. Tretja iz vrst PFC je bila njihova letošnja junakinja Opusa 1 – ne le na državnem, temveč tudi na mednarodnem tekmovanju mladih ustvarjalcev – Ana Cvelfar z avtorsko miniaturno impresijo Saje, ko svoje sanje drobi v saje, v minljivi prah. Vse tri miniature so stekle pod mentorstvom Goge Stefanovič Erjavec. 

Beli sanjski duet z lučko v roki, Deklica z vžigalicami, sta lirično zaobjeli Sara Bačič in Ema Šolar; mentorstvo Špela Medved – glasbena šola  Laško-Radeče. Zaplesali sta tudi letošnji maturantki Maša Radi in Klara Drnovšek Solina z avtorskim duetom Živim, dokler bleščim, SVŠGL (mentorstvo Maja Delak), plesno tekoče pa izvili svoja sanjska razmišljanja o družbi in življenju. Zavita v folijo sanjskih iluzij je Urška Medved iz KD Quleniuma postavila avtorski ples pod mentorstvom Saše Lončar. In April Veselko je v avtorskem solu Bodi telo znova plastično gnetla svoje gibalne skulpture, jih smiselno razvrščala po prostoru ter odpirala nove gibke dimenzije. 

Na sporedu je bila napovedana tudi aktualna miniatura Zoje Krenker: Zakaj dekleta, ki strižejo lase, pravzaprav ostrižejo veliko več, ki je bila le zabeležena na gledališkem listu, ampak zaradi opravičljivih razlogov ni bila izvedena. Zanimiva pa, ker osvetli razmišljanja današnjih deklet, ki se želijo osamosvojiti, in pri Zoji je v hitrostih njene plesne izvedbe tudi vsakič padel na tla kak lasni pramen, ki si ga je na koncu hitela rezati, vse dokler se ni odločila in je ostrigla svoje dolge lase. S svojo novo in mladostno podobo je znova prišla v solistično ospredje v koreografiji Nine Mavec Krenker: Osamljenost sredi množice, ob ubrani izvedbi nastopajočih plesalk Plesnega studia Velenje v drugem delu plesno pestrega večera z naslovom: Prepletanja.
V Prepletanju zahtevnih koreografskih izpisov so mentorice in koreografinje vile mladostno tematiko svojih varovancev, o srčnih spletih ter zapletih, tudi miselnih globinah odraščanja; o izvedbah nastopajočih pa le pohvale. Tako smo sledili plesalcem Društva za umetnost plesa Harlekin ter njihovim korakom novih gibalnih in bojnih struktur v koreografiji Sandre Jazbec Bojevnik in Bojevnice.  Iz Plesnega Forum Celje je  priletela skupina Frka, in to dvakrat v dveh koreografijah Goge Stefanovič: najprej Ana, ko se je na odru iskrilo pet zvedavih plesalk takih kot  ‘ona Ana’, ter  druga Ti si moj, ko steče igra giba in besed v ritmu mladostnih domislic in verzov, tudi gibov in korakov, vsekakor pa v zabavo  vseh prisotnih tako na odru kot na sedežih.

V koreografiji Gee Erjavec Fill & Feel Štrudl skupina dvanajstih dozorelih plesalk vzorči življenjske poslikave v skupinah ter v duetih, ko zrcali   dnevno vzdušje. Sledile so tudi gostujoče plesne skupine: Glasbena šola Laško-Radeče v koreografiji Špele Medved: Temna? Snov?, ki je težila in prekrila plesni vir iskalcev, raziskovalcev, ki pa vedno najdejo svoj izhod in delovno zapolnijo prostor; pa skupini KUD Igen v koreografiji Lucije Borute Bosi, simpatični koreografiji pisanih nogavic ter bosih stopal; tudi skupinsko in prostorsko razdelani Temi in variaciji; Zaznavanje, sledenje v izvedbi dijakinj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, tokrat pod vodstvom Andreje Podržavnik in Aje Zupanec.
KD Qulenium je oder prepustil Evi Pirnat, ki že od svojega osmega leta pleše, čeprav je njena zdravstvena diagnoza Downov sindrom. Z leti svojega odraščanja je tudi plesno zorela, tako da je na odru PFC zaplesala v plesnem solu Drugačna, ki ga je avtorsko poglabljala v minimalizmu igre in giba ter v izvirni animaciji in rdeči preobleki kazalcev mentorica Saša Lončar. V koreografiji Ane Romih ‘305’ je skupina KD Qulenium Qars upočasnjeno levila svoj skupinski utrip medsebojnega povezovanja vse do verižnih skupinskih vezi. 
Na sporedu je utripalo tudi ime sodobne plesalke in koreografinje Kaje Janjič, ki je s skupino PFC Forum postavila in zabavno urila pravila igre v koreografski postavitvi Pravila igre so?, jih kar enačila s športno disciplino, vendar pa kompozicijsko zavela po sodobnem odru. Kaja je kot odlična gibalka in prerformerka ponudila posebno presenečenje tega večera, avtorski solo Lorem Ipsum, plesno dorečen in ganljiv solistični izliv. Naslov Lorem Ipsum ne pove veliko, saj gre za inteligentni idiom v latinščini, ki ga je nekoč uporabil Cicero v svoji knjigi o dobrem in zlu, v pomenu, da ne obstaja človek, ki bi si želel bolečine. Prav gotovo ne niti Kaja življenjskega minimuma, ki ga preživlja ob poklicu sodobne plesalke, ko si išče tudi druge vire za preživetje.
Za prijetno plesno presenečenje sta poskrbela še Kaja Vajdetič in Matija Udovič z duhovitim in dobro zasnovanim avtorskim duetom Za Naju, ko se iskrijo čustva in se mečkajo nesporazumi, na koncu pa se le zloži vse tisto, kar se želi in pričakuje, ter kjer Kaja znova zablesti v vlogi plesne performerke. 

10. Korpus je po vsem zanimivem in pestro zasnovanem plesno ustvarjalnem dogajanju ponudil v soboto, 20. maja še poseben premierni dogodek, plesni projekt v produkciji PFC  (V)Oda Ženski v koreografiji Save Malenšek, ene prvih učenk Goge Stefanovič. Projekt je poseben tudi zato, ker nastopa generacija nekdanjih plesalk Plesnega foruma Celje, ki so se znova vrnile k plesu tudi na novo gibalno pomlajene, torej plesna skupina poslovnih in družinskih žensk, ki se je za ta dogodek še posebej pripravljala ter vestno urila. Na glasbo različnih avtorjev je zorela  koreografija na temo mladih plesnih labodov, ko si zrelost zastavi vprašanje: "Kaj  se zgodi z jezerom upanja, z labodjim jezerom, sinonimom lepote in krhkosti, ki se utaplja v romantiki pravljične ljubezni, takrat ko labodke dozorijo in postanejo zrele ženske?" (povzeto iz gledališkega lista)
V elegantno zasnovanih kostumih Gee Erjavec je vzvaloval plesni odgovor: "Ostane jezero, element vode, ki prečiščuje, neguje in zrcali. Predstavlja podzavestni um in jasno čutnost. Voda je kot ženska, zato (V)Oda Ženski." ( gledališki list). V nemiru vsakodnevnih valov in v miru spoznanja svoje ženske duše, dozorele intuicije ter notranjih sfer čutnosti so v koreografij (V)Oda Ženski zaplesale svoje izvirne globine: Tjaša Cepuš, Tanja Ferleš, Sava Malenšek, Simona Mirnik, Sanja Milenković, Goga Pečnik, Janja Rehar, Tina Teršek in Goga Stefanovič Erjavec, z njimi in ob njih tudi Mitja Kovač k.g.
Pred tridesetimi leti so plesale pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec, lani pa so se zbrale na proslavi njihovih 40 plesnih let, ko je padla pogumna  odločitev, da se znova povsem predajo plesu. Sava je zapisala, da brez vode ni življenja, brez telesa ni plesa; Sanja pa, kot bi si na glas ponavljala: "Jaz sem … moja duša je … gib, energija, misel." Tudi Janja si želi zaplesati svoje življenje za svojo dušo; Tanja pa podčrta, da se je vrnila, ker njenemu srcu vlada mir, ko je aktivna v plesu; Tina je dojela, da skozi kreativnost izraža in dojema svoje življenje; medtem ko Tjaša izpove, da v tem polju enosti uživa v ustvarjanju glasbe, plesa, ob svojem kreativnem delu pa se ima vse bolj rada, tudi svet; Goga Pečnik verjame v svet, kjer se lahko znebimo vseh blokad, saj smo neskončna bitja z neverjetnimi možnostmi; Simona se izreče jasno in kratko: " Plešem in si utiram pot … pot  do sreče."
Zato plešite in si utirajte pot do sreče, kar zazveni kot  slogan, skupna programska misel 10. Koreografske platforme plesnih ustvarjalcev Plesnega foruma Celje.

View Gallery 11 Photos