V soboto se je z dve in pol ure trajajočo oddajo končala osemnajsta epizoda priljubljene plesno obarvane serije Strictly Come Dancing.
BBC One, ki je v znamenitem Elstree Studiu, kjer so v preteklosti snemali filme iz serije Vojna zvezd, uspel pripeljati serijo do konca kljub koronavirus pandemiji, je bil nagrajen z rekordno gledanostjo velikega finala, saj si je šov ogledalo več kot 13 milijonov TV-gledalcev. Naj na hitro spomnim, da se je serija začela z zamudo, šele konec oktobra, in da je bilo zato namesto 15 le 12 tekmovalnih parov, ki so morali zaradi varnosti spoštovati številne ukrepe, da bi uspeli pripeljati oddajo do konca. Finalna oddaja se vedno zgodi na soboto pred božičem in v njej se ponavadi za zmago potegujejo trije finalisti. Letos so producenti računali s tem, da se jim lahko pripeti kakšen izpad zaradi okužbe z virusom, kar se je tudi zgodilo. Ker pa so na ta način izgubili le en par, so se v finalu izjemoma znašli štirje pari: 55-letni komik in glasbenik Bill Bailey z Oti Mabuse, 21-letni pevec HRVY z Janette Manrara, 19-letna igralka Maisie Smith z Gorko Márquez ter 32-letni zvezdnik resničnostnega šova Jamie Laing s Karen Hauer.
Po spektakularni in čustveno nabiti finalni oddaji sta bleščeči Strictly globus dvignila Bill Bailey in Oti Mabuse, kar je seveda nekatere gledalce razveselilo, mnogi pa so po oddaji po družbenih omrežjih negodovali, da spet ni zmagal najboljši plesalec.
Preden je voditeljica Tess Daly razkrila zmagovalni par, so morali vsi finalisti kar trikrat na parket. Prvi test je bil ples po izboru sodnikov, drugi šov ples in tretji ples po izboru para. Sodniki so tudi v finalu podali svoje komentarje in vsak ples ocenili, toda njihove ocene niso vplivale na končni izid, ki je bil popolnoma odvisen od glasov gledalcev. Kot je že v navadi, so sodniki v finalnih nastopih tekmovalce predvsem hvalili in omenjali njihove neverjetne transformacije v ‘prave plesalce’ ter jim dodeljevali predvsem devetke in desetke. Končni seštevek ne bi dosti pomenil niti v primeru, če bi sodniške ocene upoštevali, saj so imeli kar trije pari enak seštevek ocen.
Glavni namen prvega plesa, ki so ga finalistom izbrali sodniki, je bil popravek oziroma priložnost, da tekmovalec pokaže napredek v tehniki in pridobljeni samozavesti na plesišču. Glede na izbrane plese se mi zdi, da so imeli bolj v mislih (ali navodilih producentov) izbrati točko, ki bo najprivlačnejša za gledalce. HRVY in Janette sta ponovila jive iz prvega tedna, Maisie in Gorka sambo iz prvega tedna, Bill in Oti quickstep z izjemnimi posebnimi učinki, Jamie in Karen pa humorni charleston s super kostumografijo. Vsi našteti plesi so bili že v svojih prvih nastopih uspešni in dobro ocenjeni ter bi bili verjetno drugi izbor samih tekmovalcev. Jamie in Karen sta dobila ocene 8, 9, 9, ostali trije pa vsi enake, 9, 10, 10.
Naslednji nastop za finaliste je bil šov ples, kar pomeni, da ni bilo nikakršnih omejitev, ne stilskih ne vsebinskih, zato so si pari lahko dali duška in se pokazali gledalcem v najboljši luči.
HRVY in Janette sta plesala na Boogie Wonderland od Earth, Wind & Fire, tema pa so bili glasbeni festivali, ki jih danes zaradi pandemije vsi pogrešamo. Točka je bila nabita s triki, lifti, salso, hip-hopom in je bila koreografsko in plesno prava paša za oči. HRVY in Janette sta bila v tej seriji par, ki je bil najbolj konsistenten. Prav vsak njun nastop je bil odličen, nekateri pa fenomenalni. Mnogo zaslug za to gre seveda HRVY-ju, še več pa Janette, ki je vsako točko izpilila do najmanjše podrobnosti, HRVY-ju pa sestavila izjemno težke in izzivov polne koreografije, ker je verjela, da jim bo kos. HRVY se je izkazal tudi kot izjemno prijeten in presenetljivo skromen mladenič, ki je izkoristil vsako priložnost, da pohvali svojo učiteljico. Celo zmage si je želel bolj zanjo kot zase, saj je vedel, da Janette v osmih letih sodelovanja v šovu še nikoli ni bila tako blizu zmagi.
Jamie in Karen sta za glasbeno podlago izbrala (ali dobila?) I’m Still Standing Eltona Johna, kar je bilo dokaj prikladno in je spomnilo gledalce na dejstvo, da je moral Jamie kar skozi štiri plesne dvoboje, da se je uspel uvrstiti v finale. Bil je celo v prvem plesnem dvoboju te serije in od vsega začetka neverjetno motiviran, da ostane v igri do konca. Bolj kot kakovost plesa so ga ljudem priljubile prav ta vztrajnost in borbenost ter srčna želja, da ne razočara sebe ali svoje plesalke. Pokazal je izjemno srčnost in ljubezen do plesa ter do celotne produkcije šova, kar ga je prikupilo tudi sodnikom. V tesnem plesnem dvoboju v polfinalu mu je prav ta pozitivna naravnanost odprla vrata v finale.
Bill in Oti sta izbrala Queenovo The Show Must Go On, v točko pa ‘namiksala’ vse od paso dobla, tanga, liftov pa do igranja kitare v živo in ognjemeta. Tudi Bill je plesno inferioren glede na oba mlada in zelo nadarjena finalista, Maise in HRVY-ja, vendar izjemno spoštljiv in simpatičen gospod. Njegov glavni adut v seriji je bil videz uglajenega, šarmantnega, starejšega rokerja, s čudovitim glasom in poudarjeno skromnostjo. Verjetno je bil kot komik in predstavnik starejše generacije povabljen v oddajo z zamislijo, da bo zabaven in neroden, pa je vse presenetil s solidno koordinacijo in občutkom za ritem. Vsak teden znova smo se čudili, da ni bil v plesnem dvoboju, in dejansko so ga glasovi gledalcev ter − roko na srce − pogosto previsoke ocene sodnikov pripeljali do tega prestižnega finala.
Maisie in Gorka sta za svojo šov točko izbrala stil hollywoodskega glamurja, ki je vedno dober izbor za žensko tekmovalko, še posebej če ima poleg dobrih gibalnih tudi igralske sposobnosti. Točka je bila božično obarvana in zelo dobro zaplesana. Maisie je bila nedvomno najboljša plesalka te serije. Precej starejša TV-voditeljica Ranvir Singh, ki je z Giovannijem Pernicejem izpadla v polfinalu, je bila tudi zelo dobra plesalka, predvsem v standardnih plesih, in v nasprotju z najmlajšo, komaj 19-letno Maisie, ni nikoli pristala v plesnem dvoboju. Maisie kljub svoji plesni nadarjenosti sprva ni bila zelo priljubljena med gledalci, verjetno zato, ker je delovala zelo samozavestno, zato je bila kljub visokim sodniškim ocenam dvakrat na dnu in si je morala izboriti obstanek v oddaji. Mene je pri njej motilo predvsem to, da ni bila dovolj ‘urejena’ v nogah in stopalih in mi je zato delovala premalo uglajeno. V tej točki je uspela pričarati lahkotnost in eleganco ter čustveno interpretirati čarobnost božičnih praznikov. Sodniške ocene so bile spet zelo podobne, 29 za HRVY-ja in Jamieja ter 30 za Billa in Maise.
Tretji ples po izboru tekmovalcev nas je spomnil na nekatere najboljše točke letošnje serije. HRVY je ponovil american smooth točko na One iz muzikala Chorus Line, Jamie je izbral hip-hop točko, s katero je bil peti teden celo na vrhu lestvice, Bill je zaplesal na Rapper’s Delight, ki je postala najbolj gledana in po medijih deljena točka serije, Maisie pa quickstep iz šestega tedna. Poleg štirih finalnih nastopov, ki so bili vsak zase paša za oči, mi v tem trenutku pridejo na misel še nekatere točke, ki ne bodo šle tako hitro v pozabo. Prva je charleston našega Aljaža Škorjanca s soplesalko Claro, s katero sta v četrtem tednu z devetko in dvema deseticama pristala na vrhu lestvice sodniških ocen in ki si jo bo radijska voditeljica nedvomno zapomnila za vse življenje. Druga je čudoviti fokstrot polfinalistke Ranvir Singh in Giovannija Perniceja iz filma Dreamgirls. Tretja izjemna in nepozabna točka je tudi iz filmskega tedna, in sicer točka na temo Simpsonov Maxa Georgea in Dianne Buswell.
Celotna osemnajsta serija je bila nekaj posebnega. Zaradi specifičnih okoliščin je bila v nekaterih aspektih okrnjena. Ni bilo na primer posebne epizode za noč čarovnic. Ni bilo Blackpoola. Ni bilo gledalcev v studiu. Ni bilo objemanj niti dotikov med sotekmovalci, plesalci, voditelji. Ni bilo kulise ostalih plesalcev, ko se Claudia Winkleman pogovarja s parom po odplesanem nastopu. Hkrati pa je bila to serija, ki je vse sodelujoče v projektu še bolj zbližala, kar je bilo čutiti tudi navzven. Kljub utesnjujočim pravilom je bilo čutiti neko čustveno nadgradnjo in pozitivno naravnanost vseh, celo sodnikov. Menim, da so bili vsi ponosni na to, da so uspeli izpeljati serijo in jo pripeljati do velikega finala. Lahko si samo predstavljam, kakšno olajšanje so občutili vsi, ko se je serija tako uspešno končala, in s kakšnim veseljem so se zdaj vsi vrnili v svoje domače okolje, iz katerega so bili iztrgani za več kot dva meseca.
Osebno menim, da je bila ta serija celo boljša kot prejšnje. Izbrani tekmovalci so se izkazali za zelo zanimive, raznovrstne, pripravljene veliko vaditi. Mnogi so pokazali precejšnjo mero nadarjenosti za ples in plesni nastopi so bili na visoki ravni. Tudi z vidika produkcije same se mi zdi, da so se letos še posebno potrudili s posebnimi učinki, ki so povzdignili že tako dobre nastope. Ponavadi sta me v tej oddaji najbolj motili zaigrana navdušenost in evforija tekmovalcev in plesalcev za vsako dobro oceno, uvrstitev naprej, pozitiven komentar in podobno. Tokrat so mnogi od teh odzivov delovali pristno in manj moteče. Res, da sem ob gledanju finalne epizode naglas izrazila, da bom morala na sladkorni detoks, ker je bilo toliko superlativov v pohvalah po vsaki odplesani točki, da bi bila oddaja brez tega lahko pol krajša, ampak priznam, da so me pa nekateri komentarji tudi do solz ganili. Zlasti lepo so vsi tekmovalci izpostavili nesebično in srčno delo svojih profesionalnih plesnih partnerjev.
Najbolj mi je bil všeč komentar zmagovalca Billa Baileyja, ki je po razglasitvi rekel, da nikoli ne bi uspel zmagati, če Oti ne bi verjela vanj od prvega trenutka. “Našla je tisto nekaj v meni in iz mene naredila plesalca.” Bill Bailey je tako s 55 leti postal najstarejši zmagovalec v šestnajstletni zgodovini oddaje Strictly Come Dancing, Oti Mabuse pa edina profesionalna plesalka, ki je pripeljala svojega varovanca do zmage kar dvakrat zapored. Je pa BBC poskrbel še za posebno božično poslastico saj bo The Christmas Countdown letos namesto običajnega Christmass Special v živo. Menda bodo vključene najboljše plesne točke vseh šestnajstih let, kar obstaja šov. Priklopite BBC One, 25.12. ob 17.45 po našem času.
V upanju, da bomo imeli v bližnji prihodnosti priložnost videti plešoče zvezde tudi pri nas, vas lepo pozdravljam in vam želim čudovite božično-novoletne praznike in prijazno leto, ki prihaja!
Srečno!
