Društvo za razvoj baletne umetnosti in baletnih plesalcev. Ohranjanje stikov s kulturo baleta.

Na družbenem omrežju Facebook je bilo opaženo Društvo za razvoj baletne umetnosti in baletnih plesalcev, o katerem nisem vedela praktično ničesar. Zato pozdravljam v intervjuju Katarino Škrjanc, predsednico, in Natašo Ipavec, podpredsednico društva.

Iskreno se zahvaljujem, da ste me kontaktirali. Opazila sem vas na družbenem omrežju Facebook, v praksi pa res še ne. Kdo ste, Društvo za razvoj baletne umetnosti in baletnih plesalcev?
Društvo za razvoj baletne umetnosti in baletnih plesalcev smo nekdanji in en zdajšnji dijak obeh konservatorijev za glasbo in balet, plesalci v Operi ter učitelji, ki smo se združili zaradi skupnega interesa po nadaljnjem baletnem izobraževanju in udejstvovanju.

Ali že sam naziv tudi pove, s čim se ukvarjate, nam razložite?
Društvo za razvoj baletne umetnosti in baletnih plesalcev se ukvarja s spodbujanjem razvoja in kulture baletne umetnosti v Sloveniji. Naš namen je, da bi ustvarili okolje, ki bi baletnim umetnikom po končanem šolanju zaradi omejenih možnosti zaposlovanja na področju baletne umetnosti v Sloveniji nudilo priložnost za ohranjanje stikov s kulturo baleta. V okviru društva se vodijo treningi, ki omogočajo mladim profesionalcem, ki po končanem šolanju niso dobili zaposlitve, da ohranijo visoko raven tehničnega znanja in nadaljujejo svoj umetniški razvoj. Trudimo se, da bi imeli čim več nastopov, zato v okviru društva sodelujemo na različnih kulturnih dogodkih in se povezujemo tudi z drugimi kulturnimi ustanovami in društvi.

Kaj je bil razlog za ustanovitev društva in s kom vse ste v navezi oz. kdo so vaši člani in kdo lahko postane vaš član?
Kot že zgoraj povedano, smo društvo ustanovili zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve na baletnem področju v Sloveniji. Torej nas je nekako združil skupni cilj, da bi po končanem šolanju nadaljevali z baletom. Člani našega društva so lahko baletni plesalci, ki so zaključili šolanje na konservatoriju in so uspešno opravili avdicijo.

Kako kreirate program društva in koga vpisujete v svoje tečaje?
V okviru društva imamo redne treninge, saj je za balet ključnega pomena, da plesalci ostanejo v formi. Dodatno to prilagajamo prihajajočim nastopom, tako da imamo dodatne vaje za koreografije. Del našega opusa so že obstoječa klasična dela, poleg tega pa sem jaz (Katarina Škrjanc) tudi v funkciji koreografa, ki za društvo ustvarja nova originalna dela. Društvo poleg svojega rednega dela ne izvaja dodatnih tečajev za zunanje plesalce. V prihodnosti pa imamo željo, da bi organizirale baletne seminarje za mlajše plesalce in s tem prenesle svoje znanje tudi na nove generacije. Smo pa tudi odprti za sodelovanje z drugimi baletnimi ustanovami in šolami.

Je za balet dovolj zanimanja ali niha iz leta v leto?
Po mojem mnenju je zanimanje za balet pri mlajših kar veliko, pri starejših pa to upada. Mislim, da je razlog za to tudi pomanjkanje delovnih mest, kar demotivira mlade, da bi se odločili za ta poklic.

Po katerem baletnem principu pa delujete in zakaj?
Naša osnova je metoda Vaganove, smo pa seznanjeni in vključujemo tudi  druge metode. Večinoma se ukvarjamo s klasičnim baletom, vključujemo pa tudi elemente neoklasičnega in sodobnega baleta.

Se vaši varovanci udeležujejo tudi tekmovanj, plesnih srečanj, na katerih se predstavijo v vsej svoji veličini in za to prejmejo tudi nagrade oz. titule. Kaj menita o tekmah, kaj o doseženih mestih, zakaj sploh tekmovati v baletni umetnosti?
Tekmovanj se ne udeležujemo, saj to ni namen našega društva. Tekmovanja se nam zdijo odlična priložnost za mlajše, da pokažejo svoje znanje in vidijo znanje preostalih ter se iz tega tudi kaj naučijo. Tekmovanja omogočijo učencem neko novo izkušnjo, dodatno možnost za nastope in tudi dodatne treninge, ki jih glede na naš baletni šolski sistem še kako potrebujemo. Je pa res, da je balet umetnost, ki se je ne da objektivno oceniti, zato so tudi rezultati subjektivni in ni nujno da pokažejo realno stanje, zato je treba iti na tekmovanje z nekim odprtim odnosom, brez pričakovanj. Smo pa v okviru društva sodelovali pri več projektih – z Mladinsko knjigo pri uprizoritvi knjige Drevo, avtorice dr. Jerce Legan Cvikl; z Akademskim pevskim zborom Toneta Tomšiča Ljubljana pri projektu Skladateljice; na 15. glasbene popoldnevu z Antonom Lajovicem in tudi drugih kulturnih prireditvah. Hkrati pa članice društva že dve leti sodelujemo pri produkcijah Opere in baleta Ljubljana.
Kaj menite o slovenski baletni sceni? Kakšna je, kako bi jo ocenili? Nad čim ste navdušeni, nad čim niti ne?
Baletna scena v Sloveniji je za zdaj zelo omejena na naši dve operno-baletni hiši, izven teh dveh ustanov pa je skoraj neobstoječa. Glede tega so naši sodobni kolegi veliko bolj odprti in inovativni, saj si znajo sami ustvariti svoj plesni prostor, v katerem lahko ustvarjajo. S svojim društvom želimo narediti prav to in balet razširiti tudi na druge prostore.

Kdo lahko postane odličen baletni plesalec/plesalka?
Za odličnega baletnega plesalca so vsekakor pomembne neke naravne predispozicije, vendar pod nobenim pogojem to ni dovolj. Potrebne so volja, motivacija za trdo delo, predanost baletni umetnosti, saj je le tako možno zdržati vse psihične in fizične napore. Poleg tega so pomembne tudi izraznost, karizma, zmožnost plesalca, da se vživi v vlogo in zasije na odru, saj na koncu to loči odličnega plesalca od povprečnega.
Vaš vzor pa je?
Po svetu je toliko dobrih plesalcev, koreografov in kompanij, zato bi težko izpostavili samo enega. Pomembno je, da opazuješ delo drugih, ker se s tem veliko naučiš, ampak na koncu smo si vsi različni in vsak dela na svoj način s tem, kar ima.

Na kaj pa ste najbolj ponosni v svoji karieri ?
Najbolj ponosni smo prav na ustanovitev našega društva, saj je to začetek našega samostojnega ustvarjanja, ponosni smo tudi na to, da nam je v tako kratkem času uspelo izvesti toliko nastopov in ustvariti toliko novih koreografij in se s tem predstaviti širši javnosti.
Hvala vama in uspešno novo šolsko leto želim.

View Gallery 9 Photos