Draga štiriperesna plesna deteljica, lep plesni pozdrav, prepričana sem, da so tile dnevi pred premiero vaše skupne predstave čisto hektični. Kot vsakič ali je zdaj kaj drugače, ker ste štirje ustvarjalci in izvajalci?
Seveda, številka štiri na oder pripelje drugačno dinamiko, začeli smo sodelovati in delovati kot skupina. Vsak na vaje, k ustvarjanju in v predstavo doprinaša s svojimi idejami, gibalnimi veščinami in energijo, in tako skozi ustvarjalni proces mi sami kot na koncu tudi predstava potujemo iz enega reda skozi kaos in nered v nov, drugačen red.
Urša Rupnik, Liza Šimenc, Nikola Orešković in Katjuša Kovačič. Zakaj ste združili moči v predstavi s tako dolgim nazivom Niti strela ne udari v ravni črti?
Vse štiri nas zanima taliti meje med različnimi praksami in teorijami. In tako smo se podali v raziskovanje fraktalov in teorije kaosa, saj se pravila tradicionalne fizike pri opazovanju in raziskovanju fraktalnega sveta obrnejo na glavo in vsaj trikrat zavrtijo. Tema nam je bila vsem zanimiva, in ker pač nismo znanstveniki, smo se (ob manjši znanstveni intervenciji Andreja Detele) zadeve lotili z umetniške plati. Marko A. Kovačič je po prebiranju knjige Mreža življenja Fritjofa Capre ujel obliko fraktala v začasnem stanju v šestkotnike, ki služijo za scenografsko preobrazbo prostora (in časa). Blaž Pavlica, naš avdio in video mojster, se je že v srednji šoli ukvarjal s fraktalnimi programi; video feed back loop, ki ga v živo poustvarja, pa na zaslonu zarisuje fraktalne vzorce, ki so jih znanstveniki našli z zapletenimi enačbami.
Naziv predstave je sposojen, in verjamem, da vam je pisan na kožo, saj vsak od vas predstavlja svoj gibalni jezik. No, mogoče sta pa kljub temu po dva in dva. Kaj nam želite sporočiti?
Naslov predstave je del citata Mandelbrota, ki je močno doprinesel k razumevanju fraktalov, med drugim je prav on skoval ta termin, ki izhaja iz latinskega izraza fractus – lomiti. V vsem, kar obstaja, je prisoten nek vzorec, nek princip; ki pa se skozi proces udejstvovanja zarisuje v vedno nove in nove strukture. "Oblaki niso sfere, gore niso stožci, obale niso krožne in drevesna skorja ni gladka in niti strela ne udari v ravni črti." Mandelbrot, Fraktalna geometrija narave.
Datum premiere 13. in prve ponovitve 14. septembra v Plesnem Teatru Ljubljana je tudi poseben izziv. Zakaj ste izbrali začetek sezone za premiero?
Čisto iz praktičnih razlogov – ker nam je ta čas omogočal dovolj skupnih vaj, saj smo mednarodna zasedba štirih umetnikov, ki delujejo na mnogoterih projektih. Del predpriprav smo preživeli na rezidenci v Trbovljah v kulturni hiši Marka A. Kovačiča in Delavskem domu Trbovlje, del v Plesnem epicentru, ki nam ga je prijazno odstopila Neva Kralj, zaključujemo pa na mestu zločina – v Plesnem Teatru Ljubljana. Novi začetki na začetku sezone.
Na koncu pa povabilo našim bralcem in bralkam. Zakaj naj si ogledajo vašo predstavo?
Ker raziskujemo teme na robu znanosti in jih povezujemo v vizualno gibalni spektakel. Ustvarili smo edinstven fraktalni preplet gibanja, video feed back loopa, zvokovne in scenske slike, ki raziskuje vzorce, ki se pojavljajo v naravi, telesu, družbi in vesolju.
Kam ste namenjeni po petkovi predstavi? Kam vsakega odpelje plesna pot v tej sezoni?
V petek se bomo sprostili ob dobrem pivcu v Prulčku; to sezono pa pripravljamo marsikaj. Znova bosta uprizorjeni predstavi utečenih duetov: Rupnik & Šimenc nadaljujeta z večletnim projektom in raziskavo ‘Meduza’, Kovačič & Orešković pa z gostovanji predstave ‘Matrica fascije’. Začeli so se tudi naši pedagoški programi: Lizine individualne ure, Uršin sodobni ples v Plesnem epicentru in Studiu XXV v Ljubljani, Katjušin in Nikolov fluid balance – creative acrobatics & capoeira v Ljubljani in Zagrebu. Čisto na novo pa v decembru Urša, Katjuša in Nikola organiziramo intenzivno gibalno izobraževanje Flow! Borneo v Maleziji. Vroče bo! Več na: www.flowborneo.com.
