Po končani gimnaziji Bežigrad in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana sem lani uspešno opravila avdicije na treh akademijah za glasbo in ples na univerzah v ZDA (Los Angeles, San Francisco in Boston) ter na akademiji Ecole Atelier Rudra Béjart v Lozani, v Švici. Odločila sem se za slednjo. Po končanem prvem letniku sem se vrnila v Ljubljano, kjer trenutno tudi ostajam. Odločila sem se za vpis na pravno fakulteto v Ljubljani. Že nekaj časa čutim, da je to ena boljših odločitev zame. Sledim svojemu srcu, čeprav je v tem trenutku to težko razložiti ali celo razumeti.
Prejšnje leto me je izjemno zaznamovalo tako na umetniški kot tudi osebnostni ravni. Zavedam se, da nima vsak možnosti doživeti šole Rudra Béjart, in za to, da sem jo jaz lahko, bom vedno hvaležna! Rudra je edinstven habitat za plesalca. Rudra je vsakodnevna borba, Rudra je rast in razvoj, in zame je v tem trenutku to eden najlepših doživljajev, zato ker so Rudra tudi ljudje, ki zasedajo posebno mesto v mojem srcu. S pomočjo te izkušnje sem spoznala, da plesna kariera ni edino, kar me žene, motivira in navdihuje. To ne pomeni, da sem s plesom opravila, sploh ne. To preprosto pomeni, da želim v svoje življenje vpeljati še nekaj drugega.
Ta dvoletni atelje nima šolnine na željo direktorja Michela Gascarda, tako je akademija dostopna vsakemu, ki uspešno opravi avdicijo, ki jo organizirajo vsako leto. Sprejmejo malo manj kot 30 plesalcev na letnik z vsega sveta. Stanovala sem skupaj še z dvema članoma baletnega ansambla Béjart Ballet Lausanne v stanovanju fundacije Maurice Béjarta. Sam tempo akademije je res zelo intenziven in program poteka v francoščini, dela se šest dni v tednu od devete ure zjutraj do sedme ure zvečer, počitnic si deležen v božičnem in prvomajskem času, poleti pa le avgusta. Tako da so bolečine in težka utrujenost del vsakdana. Pri meni je šlo še poleg tega tudi za kronično vnetje tetive, tako da z vsemi obremenitvami človek gotovo pridobi nekako drugačen pristop do dela, kar je seveda pozitivno.
Deležni smo bili veliko različnih delavnic z zunanjimi pedagogi, hkrati pa je že samo ogrodje programa zelo močno, dnevno so na urniku balet, Graham tehnika, klasično petje, tolkala, repertoar Maurice Béjarta in kendo (japonska borilna veščina). S samo kompanijo Béjart Ballet pa smo si delili oder na zadnjih dveh predstavah julija v Lozani zaradi 25. obletnice šole. Z vsem tem ta ustanova vsako leto proizvaja avtentične individume, ki živijo svojo resnico. Gre za življenjsko šolo, takšne ne najdeš nikjer drugje.
Tja sem odšla brez kakršnihkoli pričakovanj in prav tako, z enakim pristopom, tudi zdaj ostajam v Ljubljani. Zame je to še najučinkoviteje. Trenutno poskušam čim aktivneje preživljati počitniške dni, med drugim sem tudi pred enim tednom sodelovala v Mimi plesnem centru na pripravah in potem še v Novem Sadu na Priliki za ples, kjer sem vodila contemporary delavnico. Sicer pa moji načrti za prihodnje leto še niso povsem začrtani, pustimo se presenetiti.
Vsem mladim nadobudnim plesalcem in plesalkam vsekakor svetujem izobraževanje v tujini, gre za neprecenljive izkušnje. Kaj sledi za tem, pa je odgovornost vsakega posameznika. (je za naš portal komentirala šolanje na akademiji Ecole Atelier Rudra Béjart v Lozani, v Švici plesalka Staša Tušar. Staša se je odločila, da se po enem letu vrne v Ljubljano. Bravo, Staša, vsaka odločitev je pravilna. In uživaj v podaljšanih počitnicah pred študijem prava.)
