Plesalca latinskoameriških plesov, ki se počasi vračata na slovenska plesna tla.
Kaj se zgodi z osebo, ki je navajena biti non-stop na poti, vedno v akciji po vsem svetu, nastopati, trenirati …? Kje vaju je ujela izolacija in kako sta se nanjo odzvala?
Karantena naju je ujela doma, v Sloveniji. V načrtu sva imela, do bova doma dva tedna, zdaj sva pa tu že več kot dva meseca, in za zdaj še brez rezervirane letalske vozovnice za naprej. Imela sva zelo veliko srečo, da nama je bila ves ta čas na voljo plesna dvorana, kjer sva trenirala samostojno, zato sva imela pravzaprav bolj občutek, da sva na intenzivnih pripravah kot v karanteni, saj sva cele dneve trenirala. Že nekaj časa sva si želela vzeti ta čas, da bi se lahko poglobila v svoj ples, ustvarjala in delala brez pritiska tekmovanj. Lepo je potovati, nastopati, učiti, a tu in tam si je treba vzeti predah in se posvetiti sebi. Iskreno sva v tej karanteni zelo uživala.
Sta prišla nazaj v Slovenijo, kajne, čeprav sta imela kar nekaj časa stalno bivališče v Hongkongu?
Slovenija je bila vedno najin dom, čeprav sva nekaj let najemala stanovanje v Hongkongu, kjer sva preživljala veliko časa zaradi dela. Ampak najini srci se nista nikoli preselili v Hongkong. Septembra bosta dve leti, odkar sva vrnila ključe lastniku stanovanja v Hongkongu in vse svoje stvari prestavila v Ljubljano. Od takrat sva večino časa v Sloveniji, v Azijo greva pa samo občasno za kakšen teden ali dva.
Kako sta doživljala izolacijo tale dva meseca; sta trenirala na domačem parketu v dnevni sobi, sta bila kaj online? Kakšno je bilo počutje vajinega duha (sta bila zaskrbljena, prestrašena, pozitivna, optimistična …)?
V času karantene sva se večinoma počutila zelo sproščeno in pozitivno. Imela sva možnost trenirati v plesni dvorani, veliko sva tudi tekla v naravi, telovadila v parku ali pa kar v garaži, ko je bilo slabo vreme (smeh). V prostem času sva šla v hribe, kuhala, in seveda končno lahko veliko spala, saj tega luksuza nisva imela že nekoliko let!
Imela sva tudi online treninge, tako s svojimi pari kot s svojimi trenerji, tako da smo ostali povezani in produktivni skozi ta čas. Seveda je prišel kdaj kakšen dan, ko sva bila zaskrbljena glede celotne situacije, finančnih in drugih obveznosti … Ampak do zdaj sva vse zadeve znala rešiti oziroma se prilagoditi situaciji. Morala sva se naučiti biti fleksibilna in sprejemati odločitve v danem trenutku, tudi če to pomeni popolno spremembo načrtov. Edina stvar, ki naju je zares potrla, je bilo to, da je Damir žal izgubil svojega dedka zaradi Covida-19. Zelo težko je bilo to sprejeti, in vedno bo ostal Damirju v najlepših spominih.
Izrekam sožalje. Sta se v tem času lotila tudi pospravljanja stanovanja?
Seveda, tako kot verjetno večina ljudi sva popolnoma pospravila stanovanje, pregledala vse stare slike, knjig, DVD-je … Našla ogromno zanimivih stvari, na katere sva že pozabila, in tudi vrgla ogromno stare šare.
Odpadel bo tudi majski Blackpool, vaša plesna meka. Kako se ob tem počutita?
Za zdaj je Blackpool prestavljen na konec avgusta, tako da midva še naprej trenirava in se pripravljava, kot da Blackpool bo. Zavedava se, da je velika možnost, da bo tudi na koncu odpadel, ampak v najini moči je samo najin ples. Če bo prišlo do spremembe, se bova pa takrat tudi prilagodila.
Kaj vse vama je že odpadlo in kaj še vse bo?
Odpadlo je pravzaprav vse … Tekmovanja po Evropi in Aziji, Pro-Am showi, povabila na seminarje, kjer bi morala poučevati, snemanja za online aplikacijo, ure z najinimi trenerji … Nista pa odpadli dobra volja in motivacija! So se pa pojavile nove priložnosti, ki jih ne bi bilo, če bi šlo vse po načrtu. In zanje sva izjemno hvaležna.
Kako usmeriti energijo v čas, ki prihaja?
Razmere v svetu se nenehno spreminjajo in težko je predvideti, kaj nam bo prinesel prihodnji mesec ali celo prihodnje leto. Danes je treba živeti tukaj in zdaj ter se znati hitro odzvati na nove okoliščine. Midva usmerjava energijo predvsem vase in v to, kar rada počneva, vzameva si pa tudi obvezno čas eden za drugega.
Kot vidim, ste se združili v skupen online pedagoški dogodek − vidva, Andrej Škufca in Željko Božič. Komu je namenjen in kaj želite z njim narediti?
Tako je, prejšnji petek smo imeli super online delavnico z Andrejem in Željkom. Imeli smo udeležence z vsega sveta! Ta teden bomo pa spet zaplesali skupaj z Jagodo Batagelj in flamenko plesalko Ano Pandur. S temi delavnicami želiva združiti slovensko plesno sceno in svetu predstaviti Slovenijo kot plesno velesilo! Novodobne online platforme so odlična priložnost, da se združimo in svojo ljubezen do plesa širimo po vsem svetu. Do zdaj so se nam pridružili plesalci iz Japonske, Avstralije, Šrilanke, Francije, Ukrajine, Malezije, Hongkonga, Slovenije, Madžarske in Finske.
Kakšen bo svet po koroni, se bomo iz tega kaj naučili?
Prepričana sva, da svet ne bo popolnoma enak kot pred pandemijo. Nekateri smo okusili bolj zmeren tempo življenja, ugotovili, koliko malo dejansko potrebujemo, da smo srečni, in odkrili zase, kaj so tiste stvari, ki zares štejejo. Glede najine stroke − zelo hitro se razvija online tehnologija in najverjetneje bo virtualen način poučevanja plesa postal vse bolj priljubljen. Zdi se nama pa, da se bomo naučili še bolj ceniti možnost plesne ure v živo, pravega dotika in vzdušja skupnih plesnih dogodkov.
Kam gresta najprej, ko bo znova možno potovati? In zakaj ravno tja?
Anja bi si zelo želela iti obiskat svojo družino v Ukrajino, ko bi to bilo mogoče. Drugače pa takoj po odprtju meja imava v načrtu potovanje na Poljsko, kjer snemava za eno plesno aplikacijo, prek katere se lahko učiš plesati kar doma. Tja zato, ker smo pred karanteno snemali na vsaka dva tedna in moramo čim prej nadomestiti zamujeno.
In kdaj bo poroka, saj bi menda morala biti to poletje?
Poroko sva zaradi trenutne situacije prestavila na prihodnje leto, torej novi datum je 12. 06. 2021. Tako da imava še veliko časa, da se pripraviva na svoj ‘prvi poročni ples’!
Vse dobro in hvala za vajine odgovore.
Tudi vam želiva vse dobro, predvsem pa veliko zdravja!
