11. ljubljanski festival kulturno-umetniške vzgoje Bobri se tako kot vsa leta dogaja na mnogih odrih, v dvoranah, muzejih, galerijah in na organiziranih delavnicah prestolnice od 19. januarja pa vse do kulturnega praznika, 8. februarja, pod pokroviteljstvom prireditelja Mestne občine Ljubljana, ob izvršni produkciji Slovenskega mestnega gledališča/SMG in v koprodukciji Kinodvora. Letošnja tema je posvečena gibkemu telesu, ko se celotni tematski okvir osredotoča na ples-gib-telo, tudi se plesno gibko povezuje z drugimi zvrstmi sodobne umetnosti: glasbo, gledališčem, filmom, pa celo z besedami in poglavji knjig, za povrh se še pleše.
V festivalskih dneh se bo zvrstilo 166 dogodkov za najmlajše, najstnike in odrasle, v dopoldanskem času ob 11. uri in popoldan ob 17. ali 18. uri, ko organizator računa na 15 tisoč obiskovalcev.
Zanimivo zastavljen je tudi posebni festivalski projekt Bobrove mlade oči, ki poteka že četrto leto, ko otroci iz treh ljubljanskih osnovnih šol spremljajo festivalsko dogajanje, in to v vlogah piscev kritik, novinarjev, snemalcev reportaž ter fotografov v sodelovanju s kritičarko, dramaturginjo in novinarko Zalo Dobovišek, s sociologinjo ter programsko vodjo festivala Tadejo Pungerčar, ob fotozgodbah Urške Boljkovac, tudi s Centrom urbane kulture Kino Šiška in z RTV Slovenija − oddaja Infodrom ob mentorici Tini Antončič. Letos je organizirana tudi mednarodna okrogla miza z naslovom Kitchen Table (Kuhinjska miza), kjer bodo tekli pogovori najstnikov o festivalskih ter gledaliških predstavah, namenjenih mladim. Prireditev se bo zgodila 7. februarja ob 15. uri v preddverju velikega odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, bo tudi odprta za javnost. Okrogla miza je sestavni del mednarodnega projekta T. E. E. N. (Theatre European Engagement Network – Evropska mreža za vključevanje v gledališče), podprta pa s programom Ustvarjalna Evropa.
V soboto, 19. januarja, je steklo svečano odprtje 11. festivala Bobri v Slovenskem mladinskem gledališču s premiero predstave o modrem šolarčku, osliču Ariolu, ki je zaživel v režiji Matjaža Pograjca, sicer junaka istoimenskega francoskega stripa za otroke Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta. Odprtje se je začelo ob 15. uri v spodnji dvorani Mladinskega gledališča z junaškim osličkom Ariolom, ki je zganjal oslarije skupaj svojimi prijatelji ter sošolci. Vrstile pa se ustvarjalne ter plesne delavnice ob vodstvu mentoric Javnega zavoda Mala ulica. združenja Sezam, tudi v plesu ter plesni animaciji plesalk Tini Rozman in Mojci Špik. Na sporedu je bil še razigrani plesni žur v živalskih maskah, ko so barvite poslikave bobrovk ter bobrov zapolnile stopnišče in sedišče spodnje dvorane, čisto spodaj pa veselo poplesavali najmlajši.
V zgornji veliki dvorani je ob 18. uri stekla zabavna gledališko-plesna ter spevna animacija o osličku edinčku Ariolu, ki se v starosti devetih let zaljubi do ušes v sošolko kravico Petulo. V francoščini je izpisanih že štirinajstih knjig o Ariolovih dogodivščinah in njegovi veliki želji, da bi bil konj, tak, kot je Gromski konj. Ta živahna ter duhovito zastavljena in vzgojno aktualna gledališka animacija se dogaja v zabavni odrski dinamiki in postavitvi režiserja Matjaža Pograjca ter gibki in prisrčni igri igralcev Mladinskega gledališča: Blaža Štefa, Janje Majzelj, Ivana Peternelja, Maruše Oblak, Anje Novak, Željka Hrsa, Borisa Kosa ter gostov: Jurice Marčeca, Klare Kastelec in Nike Ivančić. Zgodba o osličku Ariolu je ljubka pripoved o junakih domačega dvorišča različnih vrst in starosti, kjer nastopajo poleg junaškega oslička še: mama oslica, oče osel, omenjena Petula, sošolci in prijatelji kužki, pujs, muha, tudi konj, sprehaja pa se velik petelin in poučuje učitelj Top; ko ena ura kar prehitro mine.
Skoraj ob koncu januarja (29. ob 11. in 17. uri) je bila na istem odru uprizorjena avtorska plesna predstava Ane Pandur Predin, ki se posveča živim ritmom ter plesu flamenka, sila domiselnega naslova Nogabuta. Pred začetkom je mlade in starejše gledalce (bobre) nagovoril direktor SMG Tibor Mihelčič Sayed; je prijetna gesta, ki kar povzdigne napetosti in pričakovanja, še preden odrske luči obsijejo sceno. V odrski luči pa se uzre domača scena s stojalom za obleke, v ozadju tudi velika ruta z resicami, na tleh pa težki pancerji, baletne špice in bulerji, ob strani še glasbeni instrumenti.
Plesalka Ana Pandur spontano izvaja ter členi svoje flamenko korake ob obuvanju in sezuvanju že naštete obutve, ko noge v težki obutvi in v ritmih glasbe kar butajo ob tla, tudi se jasno sliši topotanje baletnih copat in se koraki vrstijo ob preoblačenju različic vsakdanjih oblačil. Ob koncu se povzdignejo še strasti plesnega flamenka, ko plesalka igro korakov zlije z glasbeno formo flamenka ob figurativnem poplesavanju dolgega krila z vlečko, bogato okrašeno z volani, ki valovijo ob premikih obveznih flamenko čevljev s peto. Predstava je zasnovana v plesno-glasbenem ter spevnem vzdušju flamenka, nastala pa s soustvarjalci in izvajalci glasbe − Robertom Jukičem in Markom Brdnikom ter ob žametnem glasu Vesne Zornik, ko zaživi pristni flamenko in se vsi skupaj predstavijo kot domiselni scenski performerji. Organizator je obvestil, da je bila večina brezplačnih vstopnic razdeljena že 12. januarja, nekaj pa jih je še ostalo, predvsem tistih, namenjenih najstnikom, seznam prireditev, za katere so vstopnice še na voljo, je objavljen na spletni strani www.bobri.si. Tudi predstava španskega flamenka Nogabuta je bila namenjena najstnikom, vendar sodeč po prisotnosti najmlajših obiskovalcev ter njihovem odličnem odzivu na kar zahtevni ritem ter čustvena obzorja španskih pesmi iz zvrsti flamenka predstave, namenjene najstnikom, jo lahko obiščejo tudi mlajši obiskovalci.
Ena od predstav za najstnike je tudi Urbana vročica Gašperja Kunška, ki se je na bobrovem sporedu znašla 4. februarja, vstopnice za dopoldanski in popoldanski termin pa do zadnjega sedišča povsem razdeljene že na samem začetku. Premiera tega sodobnega plesnega dogodka, ki navdušuje mlado in staro, se je zgodila 24. januarja v dvorani Komuna, Centra urbane kulture Kino Šiška, ki za Gašperja predstavlja celoviti urbani prostor, pravšnji za njegov vročični ples, kar je dalo navdih tudi naslovu njegovega avtorskega projekta: Urbana vročica. Urbana vročica je nastala ob glasbi didžeja Sunnysuna in oblikovanju svetlobe ter videa Boruta Bučinela, v dramaturgiji Andreje Kopač ter produkciji Flota Ljubljana in Flota Zavod Murska Sobota, v koprodukciji Kina Šiška, Big Nose Produkcion. Gašper Kunšek je rojeni plesalec nove dobe, tudi pleše že od svojega četrtega leta, od takrat pa vse do danes se srečuje z mnogimi plesnimi zvrstmi in tehnikami, tudi uličnimi oblikami tekmovanj in aktualnih dvobojev, pa vse do performativnih oblik improvizacije ter fuzije različnih gibalnih principov: hip-hopa, house elektronske glasbene oblike, poppinga, sodobnega plesa, freestyla, kontaktne tehnike. Tako je bil na mednarodnem tekmovanju Opus1 plesna miniatura (JSKD RS) nagrajen za odlično izvedbo svoje avtorske miniature Bit vode (1916) in sta se z Žiganom Krajnčanom nadvse spodbudno predstavila na 56. Jazz festivalu v Cankarjevem domu (2015) v multimedijski glasbi Hidden Myth glasbenika ter skladatelja Kristjana Krajnčana. In se je začela njuna plesna ekspresija novega časa Alien Expres (2016), ki ju je pripeljala do celovitega plesnega projekta Chorus (2017), v minulem letu pa tudi do zmage na 11. Mednarodnem tekmovanju koreografov na Danskem.
V polni, še zatemnjeni dvorani Komune v pritličju Kina Šiška se najprej oglasi glasba didžeja, potem pa vstopi on, plesalec, ki počasi drsi po plesnem podiju v sugestiji gibalnih prebliskov in energetskih potencialov, ki zavibrirajo v elektronskih potencah kratkih gibalnih intervalov. Ko bi potreboval še Teslin energetski potisk, da bi vzletel po prostoru, kajti njegovo telo je docela pripravljeno na nova gibka obzorja. To je ples izven meja dosedanjih plesnih kodov, je ples, ki črpa in razdaja plesalčevo energijo, ko občasno obstane ob zamrznitvah ter relaksacijah v pričakovanju novega navdiha, novega idejnega vzgona. Njegovih izhodov je več, tudi različno potenciranih v medsebojnem spontanem dogovoru na osi med soustvarjalcem svetlobe in glasbe, ko oni trije komponirajo večer v nevidnih silnicah čutenja ter neslišnega dogovarjanja; saj so umetniki improvizacije na najvišji ravni znanja ter izvedbe.
V dramsko zaokroženi zasnovi Kunšek odigra tudi glasni dogovor z didžejem in se skuša še v magični igri s cigaretami, pa še kaj se zgodi v tem njegovem plesnem elektronskem izrisu. Na koncu pa se njegov solo združeno zaokroži s plesno združbo in Žiganom Krajnčanom na čelu. Ko le lahko upamo na še kako ponovitev, ki bo znova ter na novo navdušila in združevala plesne oblike, ki v pristni energiji že tisočletja osvobajajo ter gradijo človeške življenjske moči.
