V petek premiera svetovne uspešnice. Balet Pepelka z monaškega na mariborski oder; v naslovni vlogi končno na premieri Tijuana Križman Hudernik

Tijuana Križman Hudernik kot Pepelka in Caterina de Meneses kot Vila (foto: Tiberiu Marta)

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 8. novembra 2018, v Veliki dvorani premierno izvedel balet Pepelka v koreografiji Jean-Christopha Maillota na glasbo Sergeja Prokofjeva pod taktirko Simona Robinsona. Naslovno vlogo bo odplesala Tijuana Križman Hudernik, ob njej bodo nastopili Ionut Dinita, Catarina de Meneses, Anton Bogov, Asami Nakashima, Tetiana Svetlična, Evgenija Koškina ter baletni ansambel in simfonični orkester SNG Maribor.

Asami Nakashima (Mačeha) ter Tetiana Svetlična in Evgenija Koškina (Sestri)

Mednarodno priznani koreograf in baletni ustvarjalec Jean-Christophe Maillot je v svoji celoviti koreografski viziji s pravljice o Pepelki, ki jo je prvič izvedel Les Ballets de Monte-Carlo aprila 1999, odstranil odvečne plasti, ki so namenjene olepševanju dejstev, in s tem utrl pot pomenljivemu premisleku o tem, kako lahko ljudje, ki preminejo, pomembno začrtajo življenjsko pot tistih, ki ostanejo. Avtor je s svojim mojstrskim psihološkim niansiranjem likov presegel karakterizacijo, ki jo ‘zabavna industrija’ praviloma slika z grobimi stereotipnimi zamahi, zato ne preseneča, če nas ‘junaki’ oziroma ‘dobri fantje’ lahko iritirajo, medtem ko ‘zlikovci’ v nas prebudijo tudi še kaj več kot zgolj kanček sočutja. Še več, koreograf temi Pepelkine poroke s sanjskim princem celo odreka pomembnost, ki ji je po navadi apriorno dana, in se osredotoča predvsem na ‘čustveno kolesje’, ki poganja tole brezčasno pravljico naprej.

Asami Nakashima (Mačeha) in Anton Bogov (Oče)


Kot popolno nasprotje izumetničenemu svetu je Pepelka inkarnacija preprostosti. Maillot je Prokofjevovo partituro, ki je nastala v svinčenem času sovjetskega totalitarizma, povsem prilagodil lastni koreografski poetiki, ki se izmika stereotipni bipolarnosti klasičnega in sodobnega baleta. Pepelka tako ne potrebuje nobenih dodatkov, ki bi jo naredili lepo; celo sloviti stekleni čeveljc nadomesti golo stopalo, posuto z nežnim, a povsem mimobežnim zlatim prahom. Pepelkino golo stopalo na ta način postane simbol baleta, pri tem pa ne simbolizira zgolj preprostosti mladega dekleta, ampak tudi del telesa, brez katerega ples ne bi obstajal. Stopalo je tako osišče koreografske umetnosti, njen steber in gonilna sila, njen začetek in porok za preživetje.

Ionut Dinita (Princ) in baletni ansambel (foto: Tiberiu Marta)


Scenografijo podpisuje Ernesto Pignon-Ernest, kostumografijo Jérôme Kaplan, oblikovanje luči Dominique Drillot, asistenti koreografa so Asier Uriagereka, Bruno Roque, Bernice Coppieters, Giovanna Lorenzoni, Alenka Ribič, Sergiu Moga in Matjaž Marin. (sporočajo iz PR-službe SNG Maribor in vsa vabijo na premiero in ponovitve slovitega baleta Pepelka, ki bodo 10., 12., 13., 14., 16. novembra 2019 ter 21. in 22. februarja 2020.)