Za mano je eno čudovito leto. Polno preizkušenj, osebne rasti, še več novih pogledov na življenje, na plesalce in ples. Še posebej v tem letu sem se fokusirala nase, se ukvarjala s sabo, z mojimi bližnjimi, z mojimi plesalci in tako postala še bolj svobodna in iskreno srečna. Takšno vse bolj postaja tudi naše delovanje društva. Z majhnimi, a vrednimi koraki. Je proces, ki traja in se nikoli ne konča. In vsak dan postaja vse skupaj bolj in bolj smiselno in predvsem vredno.
Res veliko mi pomeni, da plešemo eno svojo, drugačno pot in da stojim za tem kar počnem (o) s celim srcem. Končno tudi brez strahu in vedno manj dvomov. Naj se ta naša pot samo nadaljuje in nadaljuje. Ob sebi imam krasne ljudi, ki si dovolijo plesati, čutiti, rasti. Ob sebi imam družino, ki poskrbi za vse mogoče: srčnost, nestrinjanje, ljubezen, življenjsko učenje, nekončno podporo in razumevanje. Lahko rečem samo HVALA življenje.
Verjamem, da moramo življenje živeti korak za korakom. Vse ob svojem in pravem času. S predanostjo in doslednostjo se lahko premikamo naprej v še ne znano. Naše vsakodnevno delovanje je odvisno od nas samih. Ne iskat izgovorov, ampak pozitivne rešitve. Prav vsem- tako iz plesnih, kot iz drugih krogov, želim, , da bi vsak dan v letu živeli sebe. Da bi zaupali v svoj proces in sledili prav vsem svojim sanjam. Da bi se pogumno postavili za to v kar verjamejo. Da bi se izrazili na vseh področjih in zaživeli svobodno v tem ponorelem svetu.
Vsem trenerjem pa predvsem, da bi plesalce sprejeli s celim srcem, s posluhom in vsakega od njih poučevali s čutom do njegovega osebnega jaza in ne kot število, ki prinaša uspehe. Čas je, da se razširi ljubezen in pristna energija. (novoletna razmišljanja pedagoginje in koreografinje Mateje Terčon Knap, ki vodi plesno šolo BeFunky v Komnu in vas vabi tudi na njihovo predstavo 13. januarja v Cankarjev dom v Ljubljani)
