Leto se bliža koncu in verjamem, da je bilo leto 2024 zame daleč najbolj transformativno na vseh nivojih. Začetek leta je bil zaznamovan z nastopom na glasbenih podelitvah v Beogradu MAC awards (Music awards ceremony) ter s koncertom Jelene Rozge prav tako v Štark areni v Beogradu vse pod vodstvom Žige Sotlarja. Vzporedno sem bila seveda prisotna v vlogi trenerke v Plesnem centru TBA. Sledila sta zelo uspešno državno in evropsko prvenstvo v juniju. Septembra je bila pod vodstvom Leje Messec izpeljana plesna predstava Avantgarde v kar treh izvedbah v istem večeru. Takšni projekti, kjer koreografi in plesalci stopimo skupaj in ustvarimo nekaj magičnega, se vedno vtisnejo globoko v srce. Sodelovala sem tudi pri kratkem plesnem filmu Matica Eržena – Experience, katerega tematika in sporočilnost sta se me globoko dotaknili. Sledile so še nekajmesečne priprave na svetovno prvenstvo, ki se je odvijalo v Belgiji konec novembra. Tam so moje plesalke v kategoriji modern otroških formacij poleg naslova državnih in evropskih prvakinj osvojile še svetovno prvenstvo. Tako je bil zaključek sezone res sladek.
Skupaj s Tino Ostruh (flavta) in Ireno Anžič (citre) smo leta 2022 ustvarile samostojno glasbeno-plesno predstavo Ples sladkorne vile Timber in jo letos decembra spet nastopale v nekaj ponovitvah za šoloobvezne otroke. Še zadnji plesni projekt tega leta pa je zame bil nastop na finalu Slovenija ima talent, kjer sem plesala s Tatjano Gajanović, mojo prvo plesno trenerko. To sodelovanje mi je zato še posebej blizu, ko sem lahko po toliko letih zaplesala na odru s prvo plesno vzornico in neverjetno kreativko.
Minus letošnjega leta je definitivno bila preobremenjenost s preveč dela, ki ji je sledila izgorelost, ki sem jo doživela junija letos takoj po koncu plesne sezone. V juliju sem imela prometno nesrečo, ki mi je dala jasno vedeti, da se moram ustaviti za nekaj časa in si vzeti čas zase, za naravo ter kakovosten čas z meni ljubimi ljudmi. Tako da situacija izgorelosti, ki se je najprej odslikavala kot minus, se je izkazala za velik plus, ko sem septembra postavila sebi in okolici nekaj mej v zvezi s tem, koliko sem kje na voljo. Zdaj se uspem veliko bolj poslušati in ne delam več 15 ur na dan.
Tudi na osebnem področju sem se soočala s kar nekaj izzivi, katerih super posledica je sedaj večja stabilnost, postavljenost in hkrati prepuščanje in zaupanje življenju.
Vsak začetek ima svoj konec in tako je tudi tega nadvse raznolikega leta skoraj že konec. Plesalcem, koreografom, plesnim kolegom in navdušencem pa želim, da se v letu 2024 še bolj prepustijo, zaupajo, večkrat zaplešejo na kakšni zabavi, v gozdu ali pa v udobju svoje dnevne sobe. Več plesa nam sigurno pomaga, da postanemo bolj izrazni, avtentični in živimo svojo resnico v polnosti. (pogled na minulo leto in želje za 2024 je strnila plesna trenerka, koreografinja in plesalka Manca Langus)
