Na leto, ki se izteka, lahko gledam zelo pozitivno in zelo uspešno. Plesni klubi Lukec iz Krškega, Brežic in Sevnice uspešno nadaljujejo svoje poslanstvo v domačem okolju ter se s svojimi najboljšimi udeležujejo domačih in tujih tekmovanj, kot tudi največjih državnih in svetovnih prvenstev. Domov se vračajo z rezultati, na katere smo vsi ponosni, in že gradimo vse za nove podvige v naslednjem letu. Programe v naših klubih obiskuje več kot 700 otrok, mladostnikov in odraslih v različnih zvrsteh plesa in različnih starosti, od triletnikov do starejših seniorjev. Največ jih je v Krškem, in sicer okrog 400, v Brežicah blizu 200 in tudi v Sevnici več kot 150. Naša Lukec plesna družina vsako leto raste in se krepi.
Tudi Umetniško plesno združenje Slovenije (UPZS) raste iz dneva v dan bolj. V letošnjem letu smo dodali še eno prvenstvo, in sicer 1. pokal Slovenije, ki se ga se je udeležilo več kot 450 plesalcev iz 23 plesnih klubov. Zadovoljni smo bili tudi z udeležbo gledalcev, ki so napolnili dvorano, da je kar pokala po šivih. Vzdušje je bilo res enkratno. Najštevilčnejši klub je bil PK Lukec Krško s 118 tekmovalci, drugi PK Lukec Brežice z 41 tekmovalci in tretji PK Jasmin iz Kočevja s 33 tekmovalci. Pokal za najbolje ocenjeno točko je prejel The Story MN, Plesna šola Nova Gorica, druga je bila točka Metanoia-Nepremičnina, PK Lukec Krško, in tretja Rumble, MN Plesna Šola Nova Gorica. Konkurenca in kakovost sta bili na zelo visoki ravni. Seveda smo v letošnjem letu izvedli tudi že 3. državno prvenstvo, ki se ga je udeležilo v dveh dneh več kot rekordnih 950 plesalcev iz 35 slovenskih klubov. Torej lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo na obeh prvenstvih prihodnje leto še več plesalcev in bomo imeli nove rekorde. Moja zasebna zgodba se tudi nadaljuje po pričakovanjih, saj sem se kot sodnik udeleževal mnogih festivalov doma in v tujini ter tudi kar nekaj svetovnih in evropskih prvenstev. Uspešno delujem tudi kot podpredsednik WADF, kjer uvajamo nove stvari in organiziramo tekmovanja na najvišji možni ravni.
Kar se tiče plusov, jih je bilo ogromno in bi bilo preveč, če bi vse našteval, ne bi pa rad katerega izpustil. Pomembno je, da se vse razvija v pravo smer in da se je v tem kratkem obdobju v naše Združenje včlanilo kar 35 klubov. Sem pa vsako leto bolj razočaran nad pristopom nekaterih organizatorjev festivalov pri nas in drugod po svetu, ki se jih udeležujem kot sodnik in gledalec. Te festivale sem jaz prvi začel leta 2015 in zdaj jih je že pri nas kar nekaj. Eden od klubov ima že tri na leto, pričakujem v prihodnje še najmanj četrtega. Na Hrvaškem in drugod v naši bližini je še huje, kjer so festivali že bolj cirkusi kot pravi festivali. Nekateri jih delajo, kot sem že omenil, tudi večkrat na leto, kar se mi zdi preveč, in tudi je dokaz, da so takšnim organizatorjem festivali predvsem dodatna možnost zaslužka. To sicer ne bi bilo slabo, če bi organizatorji upoštevali namen festivalov. Prvotni namen je bil in je pri nas še vedno to, da se vsi udeleženci dobimo enkrat na leto brez pravega tekmovalnega naboja, gre bolj za druženje plesalcev, trenerjev, koreografov in staršev ter ‘navadnih’ spremljevalcev plesne umetnosti in športa. Predvsem tudi zaradi izmenjave mnenj, izkušenj in razmišljanja, kaj še dodati in tako popestriti vsakoletno ponovitev.
Takšne festivale sem prvič videl v Ameriki leta 2010, ko sem bil s sinovoma Sebastijanom in Luko na treh podobnih festivalih v New Yorku, Providencu in Orlandu. Na vseh sta osvojila najvišje priznanje Elite Gold in premagala vse ameriške step plesalce. To so bili fantastični trije tedni in trije čudoviti festivali, ki so se me zelo dotaknili, in takoj po prihodu v domovino sem začel razmišljati o podobnem festivalu pri nas. No, bilo je potrebnih kar nekaj let, vmes pa smo se s step skupino leta 2013 udeležili vseameriškega step festivala na Broadwayu. Moram povedati, da se je moja upornost obrestovala in smo za zdaj edina plesna skupina izven Amerike, ki je nastopila na tem velikem ameriškem step festivalu. Namen takšnih festivalov je predvsem, da dobijo plesalci lepe nagrade in se zabavajo.
Opažam pa, da mnogi festivale organizirajo zgolj zaradi denarja, in kot sem že omenil, celo večkrat na leto in s skromnim vložkom. Velikokrat organizatorji izvajajo festivale v enem dnevu, ki ga vlečejo od zgodaj zjutraj in pozno v noč, kar seveda ni najbolj prijetno za vse tiste plesalce, ki se uvrščajo v naslednje runde. Praktično so tako ves dan v dvorani. Veliko plesalcev pleše tudi v več zvrsteh plesa in tudi kot solisti, pari in v skupinah ter formacijah. To je za posamezne plesalce tudi prenaporno in lahko ima tudi dolgoročne posledice, kot so telesne poškodbe, prav tako je lahko tudi stresno. Veliko plesalcev se prehitro nasiči vsega, treningov in tekmovanj, ter zaradi tega v zelo zgodnji mladosti končajo s treniranjem plesa. Zato so tudi članske skupine številčno zelo okrnjene. Za marsikoga v tem ‘poslu’ sta rezultat in denar kralja! In to mi sploh ni všeč kot strokovnjaku, ki se že vrsto let srečuje s trenerstvom, vzgojo mladih plesalcev, in to z zelo natančnimi in vsestranskimi pripravami za uspeh posameznikov in skupin. V zadnjem času sem zelo pozoren, kam naši člani, tukaj mislim na naše klube v Umetniškem plesnem združenju Slovenije, potujejo na tekmovanja. Kar nekaj je festivalov, na katere jim odsvetujem udeležbo zaradi slabe organizacije in slabih pogojev, ki jih nekateri organizatorji nudijo udeležencem. Stvar se je že tako izpridila ponekod, da so nagrade res minimalne, pokali majhni in poceni! Na nekaterih festivalih se zgodi, da prideš in si kar presenečen, saj niso zagotovljene niti primerne garderobe in se plesalci preoblačijo po hodnikih ter hodijo dobesedno drug po drugem. In to samo zato, da bo organizator čim več denarja stlačil v žep. Katastrofalno in čisto drugače od tistega, kar bi naj krasilo takšne dogodke, in od namena festivalov. Da ne govorim o zatemnjenih dvoranah, da skoraj ne vidiš soseda. Ne vidiš praktično, kje hodiš in kam se boš lahko usedel! In še razni barvni reflektorji in ‘blic’ svetila, da starš ne vidi svojega otroka, kot bi si želel, ne sodnik, ki se trudi dati objektivno oceno za vsak nastop.
Tu so še nekateri trenerji, koreografi, ki predvsem za mlajše plesalce, skupine ne znajo izbrati primerne glasbe in korakov oziroma koreografije. Veliko je takšnih, ki izberejo zelo močno in hitro glasbo ter naredijo koreografijo, ki je primernejša za starejše skupine, samo da starši skačejo od veselja. Ne vedo pa, da je to navaden kič in za otroke stres, in kot sem že rekel, zelo neprimerno. Ponosen sem na Lukčevo ekipo trenerjev, ki so večina vzgojeni doma in gredo po pravi poti do uspehov. Nekateri trenerji se ne zavedajo, da v plesu ni bližnjic in se napreduje postopoma do najbolj zahtevnih koreografij ter s primerno glasbo za vsako starostno skupino. Na četrtkovi, 14. 12. 20123, zimski produkciji PK Lukec Brežice (v ponedeljek, 18. 12., je bila produkcija v Sevnici in v četrtek, 21. 12. 2023, v Krškem) so znova dokazali, da so odlični trenerji in koreografi, ki ustvarjajo čudovite koreografije tudi s svojimi mlajšimi začetnimi plesalci in tudi naprednimi. Zahvaljujem se jim, da tako dobro, kaj dobro, odlično nadaljujejo moje začeto delo in so se po uspešni tekmovalni karieri prelevili v še bolj odlične trenerje in učitelje plesa. To so Sebastijan in Luka Vodlan, Romana Korber, Deja Micič, Tara Pohle in Zala Popijač. S pomočjo zunanjih strokovnjakov, kot sta Miha Poznič in Vanesa Krenkar, so res ekipa, da te ‘skipa’! Kaj naj si želim še več, samo to, da tako nadaljujejo in se razvijajo še naprej.
Moram tudi povedati zelo veselo novico, in sicer kot je znano, je naše poslanstvo združevanje vseh, ki imajo radi ples, ki radi plešejo in se ob tem neizmerno zabavajo ter veselijo. Tako smo v Budvi v Črni gori 10. 12. 2023 na Festivalu Splendid Open, kjer sem bil tudi kot sodnik, na njihov predlog podpisali sporazum o sodelovanju med Udruženjem plesnih umetnika in stvaralaca iz Podgorice, Črna Gora (UPUS), ki ga zastopa predsednik Jovica Nikolič, in našim Umetniškim plesnim združenjem Slovenije, katerega predsednik sem.
Sporazum je sestavljen v petih pomembnih točkah, in sicer: Obe strani se strinjata, da bosta v prihodnjih stikih s skupnimi močmi, predvsem pa v skupnem delovanju do tretjih oseb izboljšala kulturo in plesno umetnost v svojem okolju. Vsaka od teh organizacij lahko ponudi možnost brezplačnega vavčerja za eno ekipo z namenom izboljšanja kakovosti tekmovanja ob udeležbi večjega števila držav in večjega števila tekmovalcev. Vsaka od teh organizacij lahko ponudi možnost sojenja na mednarodnih in državnih tekmovanjih, uradno sojenje z VIP-obravnavo in izplačilo sodniške dnevnice, vendar brez povračila potnih stroškov, če pride s skupinskim prevozom. Vsak od članov bo drugi organizaciji pod najugodnejšimi pogoji, brez lastnih interesov ponudil možnost, da njeni strokovnjaki izvajajo strokovne in sodniške seminarje za druga društva. Član organizacijskega odbora Združenja ene ali druge organizacije je lahko VIP-gost druge organizacije s pravočasnim obvestilom organizaciji države, v katero gostuje.
Vsem želim v novem koledarskem letu veliko zdravja in predvsem razumevanja ter veliko uspehov na tekmovalnem področju, in to vsem plesalcem ne glede na to, za kateri klub tekmujejo ali v kateri zvezi oz. združenju živijo svoje plesne sanje. Naj ples dobesedno združuje in ne samo na papirju, kakor nekateri pišejo, ampak na terenu, na tekmovanjih in vsepovsod, kjer je ples kot tak prisoten. Odgovarjam jim, da nismo samooklicani in nobena ‘liga’, kot pravijo, ampak smo registrirani in ustanovljeni po zakonu, kot so tudi oni in vsako društvo v Sloveniji. Žal ne morem mimo tega, da nekateri znotraj PZS ne morejo preboleti in ne spati, da je nastalo novo, in to uspešno Plesno združenje, ki se popolnoma razlikuje od PZS! In to tako po poslanstvu kot tudi s povsem drugačnimi pravili in predvsem po bolj poštenem sodniškem sistemu. Sporočam jim, naj se raje ukvarjajo s svojim delovanjem, ki že od nekdaj sploh ni pravično, in je javna skrivnost, da je njihovo delovanje korupcija brez primere za lastne interese in proti plesu in plesalcem. Njihov sodniški sistem je nepravičen in dovoljuje že vrsto let določanje končnih rezultatov. Največja neumnost pa je že od samega začetka, da so lahko trenerji istočasno tudi sodniki na državnih, evropski in svetovnih prvenstvih. Predvsem naj bo leto 2024 zdravo, srečno in uspehov polno za vse! Ob koncu še ena velika zahvala vsem staršem in starim staršem, ki so v bistvu edini pravi sponzorji slovenskega umetniškega in športnega plesa! (refleksija minulega leta in čestitke za 2024 je za naš portal zapisal Dušan Vodlan, predsednik Umetniškega plesnega združenja Slovenije)
