Absolutno se držim vseh predpisov in sledim navodilom, večino časa preživljam doma, in evo, danes je že moj 17. dan karantene. Na dnevni bazi poskušam − kolikor je mogoče − limitirati dotok dnevnih novic, ker sem bila prvi teden ob navalu vseh informacij tudi zmedena in vedno bolj depresivna. Kakorkoli − tolažim se s tem, da smo vsi v isti situaciji, predvsem pa mi je v uteho to, da so zaenkrat vsi, ki jih poznam, zdravi in tudi v dobrem psihičnem stanju. Pozitivna plat vsega je, da imam dostop do različnih plesnih in gledaliških produkcij in predstav z vsega sveta, dostop do virtualnih muzejev in čas za malenkosti in bedarije, ki ga prej nisem imela. Ves čas sem v stiku s kolegi plesalci z različnih koncev sveta in vsak dan si izmenjujemo informacije o predstavah, ki so dostopne na spletu. Poskusila sem ne spremeniti svoje dnevne rutine, zato vsako jutro naredim baletni klas doma. Spet pozitivna stran vsega je, da lahko zjutraj treniraš in izbiraš treninge različnih baletnih pedagogov, prav tako naredim kakšen online gaga klas ali pa klase, ki jih ponuja Gibney Dance Center. Plesna skupnost se je hitro in dobro organizirala, za kar sem izredno hvaležna.
Ravno na svetovni dan gledališča bi morali imeti premiero nove produkcije Balkan dance projecta – diptih dveh koreografov (Gaja Žmavca in Ognjena Vučinića iz Hrvaške) v produkciji Festivala Velenje in partnerjev iz BiH, Hrvaške in Srbije. Produkcijo smo pripravljali od meseca decembra, z njo pa bi morali gostovati 29. 03 tudi v Sarajevu. Poleg tega nas je v mesecu marcu čakala večja turneja otroške plesne predstave Zvezdica Zaspanka v Sloveniji. Čaka me pa tudi nadaljevanje zelo zanimive produkcije In His Mind, kjer sodelujem kot asistentka koreografa Aleksandra Ilića. In His Mind je interaktivna predstava (kreirana po principu Punchdrunk skupine iz Londona), ki nas popelje v zgodbo o znanem serijskem morilcu Jacku Razparaču, kjer bo gledalcem kot aktivnim udeležencem omogočeno raziskovanje vseh drobcev njegove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Gre za drugačno izkušnjo (od lokacije, kjer se bo predstava izvajala, do števila udeležencev, pa do same interakcije in izkušanja predstave skozi vsa čutila. (https://inhismind.net/in-his-mind/ ali https://www.youtube.com/watch?v=UzIcGYRzPU4) . Vse to je trenutno na ‘stand by’.
Življenje je ciklično in to je le majhna faza v tem velikem ciklu, imenovanem življenje. Vsaj meni tale izkušnja govori, da moramo uživati vsak trenutek, da čim bolj skrbimo drug za drugega, bodimo odgovorni do drugih ljudi in do našega čudovitega planeta. Menim, da gre po tej izkušnji svet lahko v dve smeri. Ena smer je, da se bomo naučili sobivanja in solidarnosti, druga pa je, da bomo šli v še večjo individualnost. Kakorkoli − treba je jemati tole kot novi začetek neke lepše prihodnosti. Ko bo konec karantene, bom najprej objela in ‘polupčkala’ vse, ki jih pogrešam. (za naš portal razmišlja plesalka in pedagoginja Mojca Majcen)
