Mladi levi. Festival vseh, za Mlade, za Leve!

Dag Taeldeman in Andrew Van Ostad bosta otvorila festival Mladi levi s predstavo Telotelotelotelo

Na novinarskem zajtrku smo predstavile novo kuratorsko ekipo festivala, ostale programerke in organizatorke festivala ter živahen program jubilejnega 25. mednarodnega festivala Mladi levi, ki geografsko sega od Čila pa vse do Tajske, poleg predstav pa je festival tudi srečevališče mednarodnih mrež in projektov (Create to Connect -> Create to Impact, Stronger Peripheries: Southern Coalition), prostor izobraževalnih delavnic (letos gostimo kar tri delavnico snovalnega gledališča z vodjo katedre za snovalno gledališče na praški DAMU, delavnico za mlade kritike v sodelovanju z Gledališčem Ane Monro in Radia Študent, srečanje mednarodnih mladih kritikov iz Velike Britanije ter dve izjemni plesni delavnici tradicionalne polke chinate, ki sledita predstavama italijanskega umetnika Alessandra Sciarronija: Prihrani zadnji ples zame) in prostor pogovorov. Festival pa niso samo predstave, ampak tudi pogovori (Debatna kafana: O umetnosti, vesolju in prihodnosti ter O Umetnosti, prihodnosti in družbenem vplivu).

Na tiskovni konferenci (od leve proti desni): vodja komunikacije Tamara Bračič Vidmar, kuratorke Lea Kukovičič, Mojca Jug in Klara Drnovšek Solina, direktorica Alma R. Selimović in festivalska umetnica Neja Tomšič (foto: Nada Žgank)

Letos bo 25. festival Mladi levi; z novo programsko ekipo in po dveh koronskih izvedbah. Lanski ‘krizni’ festival je slavil življenje, umetnost, možnosti in potenciale; poskušale smo kljubovati duhu časa, izgubam in pač – iti naprej z življenjem, nadaljevati festival, obdržati skupnost.

Ekipa Mladih levov (foto: Nada Žgank)

Letos, ko festival napovedujemo v času – vsaj začasne ali navidezne – ublažitve imanentne groze omejitev in političnih razmer ter v času, ko smo kot ekipa spet našle ritem, se paradoksalno ali pa morda prav zato festivalski program srečuje z minljivostjo, koncem, praznino, strahovi … Kot da si šele v trenutku, ko predahnemo in ponovno vdihnemo, ko si upamo začeti bati in se ne bojimo več samo strahu samega – ob novem zagonu –, drznemo spet pogledati v oči nezmožnosti, minljivosti, krhkosti in koncu.

Besede Siniša Labrović


Kljub pesimizmu prihodnosti in sedanjosti je pogled v prihodnost, ki ga neposredno odpira tudi letošnji diskurzivni program, dejanje poguma (ali optimizma duha) ter nas ne paralizira, ampak nas kot skupnost povezuje v delovanje, v akcijo, v sodelovanje. Včasih smo govorili, da je festival začasna skupnost, ki v kratkem intenzivnem časovnem obdobju poveže ljudi v zavezanosti umetnosti, skupnem delovanju ter kreaciji novega in hkrati – kot vsaka skupnost – najde začasen idealen modus operandi.

Ébana Garín Coronel Minga of a ruined house

Sedaj se vse bolj zdi, da lahko festival zaživi in izživi svojo intenzivnost samo zato, ker vse festivalske vezi negujemo leta, jih razvijamo in živimo življenja v številnih manjših skupnostih, in ker to skupnost gradimo vse leto – v pisarni, v elektrarni, na vseh lokacijah, v vseh mehurčkih mednarodnih projektov in vezi ter prek ultimativnega akta skrbi, vzdrževanja in negovanja odnosov; med nami in z vsemi.

Delavnica Sodje Lotker


Ob obletnicah se radi vprašamo: zakaj? Zakaj spet? Smo v četrt stoletja spremenile svet, izboljšale življenjske razmere? Je bil vsak festival najboljši možen? Ponavljanja so, kot bomo videli tudi v nekaterih festivalskih predstavah, rituali. Ponavljanje je le okvir, ki nam omogoča iskanje resnice, presežnega in novega. Prav s ponovitvijo vedno istega rituala odprtja, predstav, pogovorov, druženja in zaprtja gradimo vztrajnostni moment, ki je potreben, da iz kroga večno istega kdaj prebijemo v novo; onkraj. Ob 25-letnici nas sprašujejo, ali bodo Mladi levi kdaj ostareli. Morda bodo postali levinje, a naj le ostanejo mladi, navsezadnje prihodnost pripada mladim. Festival vseh, za Mlade, za Leve!

V spomin na ustanoviteljico Mladih levov, Nevenko Koprivšek, je nastal Nevenkin gaj. (Foto: Nada Žgank)

Odprtje letošnjega 25. mednarodnega festivala Mladi levi bo v petek, 19. avgusta 2022, ob 20.00.

Wichaya Artamat Pesem, ki jo je pel moj oče

Istočasno bosta dve otvoritveni predstavi – predstava tajskega umetnika Wichaye Artamata Pesem, ki jo je pel moj oče (trije dnevi v maju) v Stari mestni elektrarni (Slomškova 18) in glasbena predstava belgijskih umetnikov Daga Taeldemana & Andrewa Van Ostadeja Telotelotelotelo na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana (Krekov trg 2).

Susana Botero Santos Fasciarium

Po predstavah pa se nam od 21.30 dalje pridružite na tradicionalni mladolevovski otvoritveni zabavi na igrišču pred dvorano Športnega društva Tabor (Tabor 13), kjer bo za glasbo poskrbela DJ balana (Ljubljanska dj-ejka, aktivistka ter del kvir kolektiva Ustanova)!

Za rezervacije vstopnic za predstave nam pišite na info@bunker.si ali nas pokličite na
051 269 906 (rezervacije sprejemamo do zapolnitve mest). Vstopnice stanejo 1 kulturni evro, da ostajajo dostopne vsem. Veseli pa bomo prostovoljnih prispevkov, ki jih lahko prispevate na vseh festivalskih lokacijah. (sporoča ekipa Bunkerja v sestavi Alma R. Selimović, direktorica Bunkerja, Mojca Jug, Lea Kukovičič in Klara Drnovšek Solina, selektorice umetniškega programa, Neja Tomšič, festivalska umetnica, in Tamara Bračič Vidmar, vodja stikov z javnostmi, in napoveduje letošnji jubilejni 25. festival Mladi levi, ki se bo odvijal med 19. in 27. avgustom v Ljubljani. Celoten program festivala nadete na www.bunker.si )