Lansko leto, pravzaprav s šolskim septembrom, je Baletna šola Pirueta obhajala svojih 30 let, tiho, skoraj neopazno, gotovo zavoljo epidemije covid-19, ko so že drugo leto potekale restrikcije, se vrstile karantene, šolska vrata pa zaprta in je šolski pouk za vsakega učenca potekal doma s pomočjo Zoom aplikacije.
Pred tridesetimi leti je Pirueto postavila balerina in baletna pedagoginja Petra Žiher. Po ogledu njihovih letnih produkcij, tudi srečevanju njihovih učencev, ki so zapuščali stavbo Cankarjevega doma, so ti bili vselej nasmejani, tudi dajali vtis medsebojnega prijateljevanja, ki je, in to ne redko, zaobjelo še starše. Tudi so ti prijateljski odnosi (vezani na baletne špice) velikokrat trajali do študijskih let in več; bili so v stikih, čeprav ne v isti šoli ali razredu, pa vendar vseskozi skupaj tudi izven baletne dvorane. Za prijateljevanje in prijetno vadbeno vzdušje v Baletni šoli Pirueta je gotovo zaslužna njena ustanoviteljica Petra Žiher skupaj s svojo pedagoško ekipo.
Po baletnih stopinjah Žiherjeve je stopal tudi njen sin Luka Žiher, najprej v baletni šoli Pirueta, nato še zaključil Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, ko si je pri svojih 18 letih zaželel, da bi lahko poučeval balet. Tej njegovi želji gotovo ni bilo težko ustreči, niti drugi ne, da bi bil baletni plesalec. In je prav kmalu tudi postal član baletnega ansambla SNG Ljubljana, skoraj takoj zatem pa začel nizati solistične vloge belih baletov, tudi one bolj sodobne. Pred njim se je odpirala kariera baletnega solista velikih možnosti. Potem je kot strela z jasnega udarila novica, da se odpoveduje svoji karieri plesalca, saj se želi posvetiti karieri baletnega pedagoga; kot tudi da zapušča vrste ljubljanskega baleta. Vsi pogovori, pregovarjanja so bili odveč, opazno tudi neuspešni.
Letošnjega junija je iz njihovih vrst sledilo presenečenje. Prispelo je povabilo na zaključno predstavo Baletne šole Pirueta 11. in 12. junija s podpisom ravnatelja Luke Žiherja. Naslov predstave, Vrnitev, ni simboličen, ampak realen, saj se je resnično zgodila njihova baletna vrnitev na oder Linhartove dvorane. Ko so po odru mavrično veli vse tisto neuresničeno, vendar želeno, ko so se mladi plesalci lahko znova vrnili, tudi znova zaplesali v Baletni šoli Pirueta. Na predstavi (ogled 11.) je po odru Linhartove dvorane lahkotno poletelo štiriindvajset koreografskih miniatur z naslovom Vrnitev, vsaka pa obdana z eno drobno plesno mislijo, simboliko, željo, predmetom, kar so pogrešali ali si zaželeli njihovi mladi plesalci v teh dveh utesnjenih letih, tudi končno lahko uresničili ob svojih pedagogih in koreografih: Luki Žiherju, Georgeti Capraroiu, Urški Markič, Alji Zaletelj, Evi Gaberšek, Urški Grad in Nadji Černe.
Predstava se je začela s pozdravno uverturo Vrnitev na oder z radostnim baletnim vzklikom v plesu 3. razreda, 6. razreda in baletne skupine Pirueta b, c v koreografiji Luke Žiherja in na glasbo Eduarda Elgarja – Pomp And Circumstance March No. 1. Na oder je svečano stopil tudi ravnatelj in koreograf Luka Žiher, tudi stopil med svoje učence in gojence ter pozdravil vse prisotne, prav tako zaželel prijeten baletni večer tako gledalcem kot nastopajočim.
Pozdravu je sledila bela baletna lirika Vrnitev objema v estetiki lahkotne izvedbe baletne skupine za špice b (koreografija: Urška Markič, glasba: Stephen Flaherty – Anastasia, Once Upon a December), ko se v plesu zaobjame njihov krožni objem.
Šolanje na baletnih špicah se začne za dekleta v dvanajstem letu starosti, tudi so postavili tri baletne skupine za špice (a, b, c), kot tudi dve baletni skupini Pirueta: 1. baletna skupina Pirueta v treh sestavah ( a, b, c) in 2. baletna skupina Pirueta.
Po uvodni koreografiji je plesni podij živahno osvajalo deset učenk 3. a razreda v plesu svojih želja Vrnitev plesanja v tu-tu krilu, tudi se zavrtelo v belih tu-tu krilcih, ki so postala že vsakdanja (modna) oblačilna želja današnjih deklic (koreografija: Luka Žiher, glasba: Mikhail Glinka–Ivan Susanin – A Life fo the Tsar).
V koreografiji Eve Gaberšek: Vrnitev na travnik na glasbo Hansa Christiana Lumbyea – Polka Op. 208 je igrivo zaplesal drugi razred.
Tudi četrti razred se je podal, sicer v drugem delu predstave, v igrivo plesno slikovitost: Vrnitev igrivosti desetih deklet in dveh fantov, ko so tako one kot onadva občasno imeli še svoje plesne variacije, tudi uživali v novi igrivi svobodi (koreografija L. Žiher, glasba: Ludwig Minkus – Don Kihot, variacija Kupida iz 3. dejanja).
Naslovi koreografij nižjih razredov jasno ukažejo na pereče pomanjkanje igrivega druženja na prostem v času večmesečnih karanten virusne epidemije in osame otrok. Tudi so učenke prvega razreda ljubko zavele sončni ples glede na njihove obleke rdečih, oranžnih in rumenih tonov v koreografiji Alje Zaletelj: Vrnitev na igrišče na glasbo Josefa Myslivečeka – Sinfonia in C major, Presto, in v igrivih oblikah povezovanja popularnih trakov.
Koreografijo Nadje Černe Vrnitev plesa v paru na glasbo Johannesa Brahmsa – Hungarrion Dance No. 5., je poskočno zaplesal peti razred, njih devet, ko je ob poskokih in menjavah parov dobrodošel tudi stilni tercet s svojo variacijsko specifiko.
V prvem delu sta se predstavili tudi njihovi dve skupini sodobnega plesa v koreografijah Georgete Capraroiu Vrnitev druženja in Vrnitev tanga. Skupina za sodobni ples a, ki združuje deset mladih plesalk, je v kontaktu s tlemi in v sodobnejših telesnih oblikah ter sproščenih plesnih rok gibko gnetla željo skupnega druženja na glasbo Jacoba Gurevitscha – Lovers in Paris.
V koreografiji Vrnitev tangu (glasba: Hindi Zahra – Beautiful Tango) se je predstavila dobro uigrana skupina sodobnega plesa b, njih dvanajst gibčnih v športni opravi, tudi raznobarvnih nogavic in lahkih obuval, ko si umišljajo in sanjajo črne salonarje. In je njihova iluzija črnih salonarjev razvrščena po sredini odra, ko v ospredje stopi še solo – iluzija želenega tanga v plesu z njim, neznanega imena. Koreografija Vrnitev tanga slikovito in postopoma razpira mladostni domišljijski svet želja in sanj, tudi neželenega odrekanja, ko se v minulih dveh virusnih letih ni moglo niti družiti v javnih prostorih in se moralo odreči vznemirljivemu pričakovanju maturantskega plesa ali plesa nasploh, tako kot tudi že vnaprej naročenih svečanih oblek.
Prvi del se je zaključil v koreografiji Urške Grad Vrnitev potovanj ob glasbi Justina Hurwitza – La La Land Planetarium in izvedbi 8. razreda. Še poprej pa v duhu belega baleta in v dolgih prosojnih tu-tujih sta v modrini svetlobe svečano zaplesali ples svojih baletnih sanj: 1. baletna skupina Pirueta a, b in 2. baletna skupina Pirueta: Vrnitev sanj v koreografiji Georgete Capraroiu in na glasbo Eduarda Doga – Waltz of Love ter pripravah koreografinj Capraroiu in U. Markič. V prvem delu predstave se je zvrstilo štirinajst koreografskih in plesnih poletov dorečenih mladostnih izvedb, kot tudi drugih zanimivih tem v kontekstu ponovnih vrnitev. V koreografiji Luke Žiherja so to : Vrnitev dinamike/ples skupina za špice c; Vrnitev zdravja/1. baletna skupina Pirueta b, c in Vrnitev maratona/6. in 7. razreda, specifika izvedbe pa baletni vzgon na vrhovih špic, zahtevnejših hitrosti ter kompozicijskih menjav, kot se pričakuje v višjih stopnjah baletnega plesnega uka.
V drugem delu je sledilo še deset željnih plesnih vrnitev v raznolikosti baletnih oblik in povezavah z glasbenim izborom, ki ves čas uprizoritve optimalno bodri uigrano plesno vzdušje. Vrstile pa se baletne teme o vrnitvah: Vrnitev srečanja/ples 6. razred; Vrnitev kondicije/7. razred; Vrnitev valčka/skupina za špice c v koreografijah L. Žiherja. Kot tudi Vrnitev svobode (koreografija: U. Markič; ples: 2. baletna skupina Pirueta), tudi Vrnitev domov (koreografija: G. Capraroiu, ples: 1. baletna skupina Pirueta a) in Vrnitev v šolo (koreografija: A. Zaletelj, ples: 1. in 2. razred).
Povezovanje več razrednih in plesnih skupin gotovo spodbuja k hitrejšemu dojemanju snovi, tudi k boljši programski izvedbi, kar se da slediti tudi v dveh sklepnih koreografijah Luke Žiherja: Vrnitev vožnje z vlakom in Vrnitev energičnosti. Ko se je po odru ples najprej domišljeno prepletal z novodobnim trendom potovalnih kovčkov, ki so v teh dveh letih v večini obležali v svojih zakloniščih (glasba: Gioachino Rossini – Willham Tell Overture), v simpatični izvedbi 3. a, 4. in 5. razreda ter pripravah: A. Zaletelj, N. Černe in L. Žiherja.
Zadnja koreografija Vrnitev energičnosti je v stilu modernega baleta in v ekspresiji izvedbe 8. razreda in 1. baletne skupine b, c dobesedno eksplodirala na glasbo Bond Explosive, v črno kostumsko odetih več kot petnajst Bond girls, tudi dobro usidranih na baletnih špicah. Na koncu pa sledilo Finale in skupni poklon vseh nastopajočih s pedagogi in ravnateljem.
Po predstavi in v mobilnem kontaktu z ravnateljem Lukom Žiherjem sem ga vprašala o možnosti baletnega šolanja ter sprejema v Baletno šolo Pirueta, tudi o njihovem delovanju v času virusne epidemije. Ravnatelj je dejal, da sprejmejo vsakogar, ki si želi baletnih učnih ur. Začnejo z okoli tretjim letom starosti naprej, kajti zavedajo se, kako pomembno je otrokom uresničiti njihove sanje. Razredni pouk teče od 1. do 6. razreda, glede na veliko zanimanje in željo za nadaljevanje baletnega programa so v ta namen pripravili še nadaljevalni učni program za 7. in 8. baletni razred, in ker si mnogi želijo po zaključku šolanja še naprej plesati v Baletni šoli Pirueta, so organizirali tudi baletne skupine Pirueta.
O delovanju šole v teh dveh letih covid restrikcij pa je ravnatelj komentiral: “Mnenja sem, da se baletni pouk ne da kvalitetno izvajati po video Zoom aplikaciji, ko so otroci cele dneve presedeli pred zaslonom že zavoljo rednega pouka in tudi vsi nimajo takih stanovanjskih pogojev, da bi lahko primerno vadili. Zato smo v času restrikcij, karanten teh dveh let zaprli Baletno šolo Pirueta. Ob zadnjih tovrstnih ukrepih so otroci in starši kljub temu želeli, da poskusimo z našim baletnim poukom v video obliki, ker so zelo pogrešali svoje baletne ure. Najprej je nastopilo veliko navdušenje za to noviteto, ki je kaj kmalu začelo usihati, in smo zato znova zaprli šolo, odprli pa ob letošnjih sprostitvah ukrepov, ko smo začeli z intenzivnimi pripravami na zaključno predstavo. No, tudi v tem času ni bilo vse idealno, saj so učenci vsako toliko zaradi virusnih okužb manjkali kar po cel teden, vendar pa eden drugemu pomagali, da bi se zamujeno čim prej nadoknadilo; in mislim, da nam je uspelo.” Uspelo jim je svojim učencem in gojencem na široko odpreti plesna vrata; in so s svojo prisrčno ter uigrano izvedbo osvojili navdušeni avditorij, kajti to je bila njihova velika baletna Vrnitev, tudi njihov barvit mladostni poklon plesu ob težko pričakovani vrnitvi v baletne dvorane.
