Manca Dolenc. (NI)SEM je dihotomija in komplementarnost hkrati

Pred premiero plesno-glasbene predstave (NI)SEM, ki bo v četrtek, 31. marca, ob 20. uri v CUK Kino Šiška, smo naredili kratek intervju o predstavi s koreografinjo in plesno učiteljico v PKD CoraViento ter nekdanjo državno prvakinjo v latinskoameriških plesih Manco Dolenc.
Zakaj takšna predstava?

S soplesalci smo po dveh uspešnih plesnih predstavah (V zeleni senci lune in Trenutek) začutili, da je dozorel čas, da stopimo korak dlje. Za izziv smo si postavili ustvariti predstavo, ki bi na odru združila ples in živo glasbo. Iskanje sožitja med tradicionalnimi prvinami flamenka (petje, kitara, ples) zahteva veliko znanja in tako plesalcem kot glasbenikom odpira povsem nove razsežnosti. Hvaležna sem, da lahko sodelujem z ljudmi, ki živijo flamenko, in se od njih učim. Ta izkušnja je neprecenljiva.
Koga nagovarjate z njo?
S predstavo bi se želeli dotakniti prav vsakogar. Flamenko, kot ga doživljamo mi, ne razlikuje med ljudmi. Seveda je te trenutke najlepše deliti z družino, prijatelji ter vsemi, ki nas poznajo in cenijo naše delo. A predstava je namenjena vsem ljubiteljem umetnosti. Tudi tistim, ki si morda težko predstavljajo flamenko v slovensko-madžarski preobleki. Prepričana sem, da lahko presenetimo in navdušimo tudi njih.


Kaj želite z njo sporočiti?

Sporočilo predstave se izrisuje že v njenem naslovu. (NI)SEM je dihotomija in komplementarnost hkrati. Identiteta posameznika se oblikuje v odnosu do zunanjega sveta. To, kar sem ali pa nisem, ni absolutna vrednost. Podvržena je interpretaciji in prilagojena vlogam, ki jih imamo v življenju. Odgovori na vprašanja, ki si jih zastavljamo, niso dokončni in jih ne želimo vsiliti. Gledalcem bomo ponudili, da o njih razmislijo sami.
Kako poteka zadnja faza koreografiranja?
Koreografski del predstave je zaključen, zato v okviru odrske postavitve pozornost namenjamo le še manjšim režiserskim in scenografskim rešitvam, ki bodo zaokrožile predstavo. V teh zadnjih dneh pred premiero je pomembno, da predstavo skupaj predihamo, povežemo energije ter ples in glasbo preobrazimo v naša notranja doživetja in občutja. To je tista prava dodana vrednost predstave, ki jo gledalec občuti.