Magdalena Reiter se je preselila v Maribor. Kamor ptice ne letijo.

Kamor ptice ne letijo izpostavlja krhkost človekovega telesa v urbanem, iztrganem okolju, ki nenehno išče celost, vendar je globoko razcepljeno in konradiktorno; v sebi in v svoji okolici "srečuje" le delce spominov, dotikov, stanj preteklosti, ki prebijajo v sedanjost. Kako je mogoče pozabiti to, kar je bilo nekdaj prisotno? Predstava nakazuje na izginevanje podob, občutkov in notranjih stanj ter na poskus njihove revitalizacije, ki se dogajajo skozi proces nenehnega izgubljanja in ponovnega sestavljanja lastne intime, ki poteka tanki črti med osebnim in socialnim. Prostor skupnega bivanja je na tej razmejitvi reduciran na disfunkcionalni izraz, v katerem sta jezik in telo,medtem ko prehajata iz ene oblike v drugo, raztrgana na koščke – vse dokler njune podobe ne postanejo disfigurirane, dokler se popolnoma ne zabrišejo, zbledijo. Na tem mestu se na novo vzpostavlja topografija odsotnosti, ki generira željo. Pozicioniranje con (ne)obstojakot mehanizem  preživetja "na robu", zunaj velikih središč, tako pogojuje nenehno grajenje majhnih skupnosti kot začasnih eksistencialnih tvorb.

Pozicija posameznika znotraj tako vzpostavljene skupnosti ves čas niha med izolacijo in stopitvijo z množico, med utopičnim in realnim, med strahom in pogumom, med krivdo in katarzo. V telesih je namreč vedno že vpisan spomin in razkroj nekega prostora in časa, ob čemer je tisto, kar še vedno  gradi [skupnost], naša intimna želja, da se bližina lahko še vedno zgodi. (razmišlja v svoji najnovejši predstavi Kamor ptice ne letijo koreografinja Magdalena Reiter. V predstavi, ki je nastala na podlagi iniciative ustvarjalcev Plesne izbe Maribor, plešejo Mojca Kasjak, Katja Kosi, Jure Masten in April Veselko. Premiera predstave in ponovitev, ki sta bili napovedani za v petek, 11. 11., in soboto, 12. 11, ob 20.00 v Lutkovnem gledališču Maribor, žal odpadeta zaradi bolezni. Nova datuma bodo, kot so nam zagotovili, pravočasno sporočili. )