Nedelje so zame zadnje leto (če nimam delavnic ali posebnih plesnih aktivnosti) dan za biti doma in počitek. Komaj čakam počitek in razvajanje, ki mi ga nedelja nudi … Zdaj jo imam skoraj vsak dan. Še posebej prejšnja je bila precej zmedena, saj smo se zbudili s tresenjem in strahom, ki ga je povzročil potres v Zagrebu, občuten tudi pri nas … Drugače pa naši dnevi tečejo bolj na ‘izi’. Že dobrih deset dni nimam tečajev v studiu in resnično ugotavljam, da mi manjkajo. Bili so moja stalnica zadnjih 12 let. Nikoli nisem razmišljala o poučevanju na daljavo, in priznam, da me je vse skupaj vrglo na tla.
KAJ ZDAJ? Dejstvo, da bom morala prek sebe in se ukvarjati s tečaji virtualno, je pri meni povzročilo precej zmede. Nisem tip, ki bi se na pamet učila kombinacije in imam s tem ‘copy-past’ učenjem majhno težavo. Tako nekako posledično to prenašam na svoje tečajnice. Situacija, ki se nam je zgodila, je obrnila na glavo vse, tudi nas. Najin (govorim o sebi in svojem možu Tomažu) ‘Zahir svet’ se je tisti vikend, ko je začela v Mariboru veljati prepoved gibanja in druženja, za naju ustavil. Zaprla sva lokal in studio in odšla domov.
KAKO NAPREJ? Najprej sem takoj v ponedeljek, takrat ko je čas za plesanje na Ptuju, v naši zaprti fb-skupini poskusno ‘oddelala’ prvi tečaj. Seveda z vsemi napakami in pomanjkljivostmi. Vesela, da so se punce pozitivno odzvale in mi pomagale z nasveti in pripombami, sem bila kar zadovoljna sama s seboj, saj ne bo to za vedno, sem se tolažila. Zdaj po enem tednu je vse lažje. Organizirale smo se preko youtube kanala, punce v skupini dobijo link, kliknejo in smo povezane. Pridne smo in delamo v treh skupinah. Tista četrta, sobotna skupina, pa je odprta za vse, za moje nekdanje tečajnice, ki so trenutno na plesni pavzi (ene uživajo v materinstvu, ene so se odselile iz Maribora, ene študirajo v drugih državah), tako da se virtualno družimo tudi z učenkami, ki plešejo pri mojih učenkah oz. plešemo z meni ljubimi dekleti iz Ljubljane, Celja, Velenja, Kamnika, Madrida, Varaždina, Zagreba in Dunaja in z njihovimi družinskimi člani, ki se zelo zabavajo ob učenju orientalskega plesa.
NAŠA REALNOST!! Virtualni svet, ki je meni osebno zelo oddaljen, je postal moj vsakdan. Res je, da še zmeraj hodim zjutraj v službo in sem v pisarni štiri ure. Marec je mesec, ki je v računovodstvu vedno pester. Vendar ni panike, ker sem v celotnem oddelku sama. Popoldan pa se virtualno družim s svojimi tečajnicami, pospravljam studio, si urejam kostume, pripravljam svoj festival Raqs Maribor, novo predstavo Pripovedovalke, glede na situacijo se bo vse skupaj prestavilo v mesec november 2020, in se učim. Veliko učiteljic in plesnih kolegic dela prek spleta in nudi brezplačne tečaje, zato je to priložnost, da se znanje množi in širi. Izbiram sebi ljube in drage učiteljice, od katerih se lahko veliko naučim in ne tekam iz enega ‘on-line’ tečaja na drugega in se ne prijavljam na razne izzive, se ne izpostavljam in sem raje v svojem varnem plesnem domu. Tako ohranjam sama sebe in svoje znanje nadgrajujem. Izbiram med učiteljicami, katerih klase sem si zelo želela obiskati, pa jih še nisem uspela, in med tistimi, ki so meni zelo ljube in jih poznam (Boženka, Jillina, Ansuya, Tamalyn Dallal). Mogoče pa je vseeno to čas, da se naučimo nekaj novega. Podpremo druga drugo, pa tudi če je treba odšteti kakšen evro in si plačati tečaj prek spleta. Trenutno se ukvarjam s perzijskimi plesi, saj se moja draga prijateljica in učiteljica Shahrzad Khorsandi virtualno javlja iz San Francisca. Prav tako se počasi prebijam skozi video posnetke, ki so nastali na mojem zadnjem potovanju po Maroku. V Fesu sem imela svojo učiteljico Aisho, ki me je sprejela v svojem domu in mi je približala čudovito folkloro Maroka.
To je tudi čas, ko se zavemo, kako malo je potrebno, da je človek srečen, in si želimo, da smo zdravi. To je čas svoje osebne rasti, čas strpnosti, čistih misli, trezne glave in čas, ko ugotoviš, da nič ni več tako, kot je bilo … Želim vam zdravja in da se vidimo ob kakšni lepši priložnosti in v živo. (za naš portal razmišlja plesalka, koreografinja in pedagoginja orientalskega plesa Ksenija Visket, ki vodi Plesno hišo Zahir v Mariboru. Še bodo priložnosti za ples v živo, če bomo #ostanidoma)
