Čutim vse in nič hkrati. Sem v stanju neprekinjene delne pozornosti. Nikoli zares prisotna, nikoli zares tukaj, nikoli zares zdaj. Ure so dnevi, dnevi so minute. Praznina. Praznina in jeza. Berem. Moški je ležal v mlaki krvi v centru mesta na postaji, mimoidoči so le nemo opazovali, kaj se dogaja, na pomoč priskočil voznik avtobusa. Mimoidoča ali voznik? Apatična ali proaktivna? Jezna. Samo jeza me zbudi. (razmišljanja Kaje Janjić ob prvencu Zakaj tako jezno? Zakaj ne!? Osebnoizpovedno delo pod vprašanje postavlja pozicijo jeze znotraj apatičnega doživljanja sveta. Stanje apatije je v današnji družbi vseprisotno. Informacijsko bombardiranje, nove tehnologije in socialni mediji vodijo v desenzibilizacijo uma in ohromitev telesa posameznika. Avtorica jezo tako uporablja kot orodje v borbi proti apatiji, raziskuje stanje apatije prek giba in postavlja vprašanje, ali ni bolje biti jezen kot apatičen. Premiera 15. septembra ob 20.00, ponovitvi 16. in 17. septembra prav tako ob 20.00 v Plesnem Teatru Ljubljana.
Kdo je Kaja Janjić? Kot plesalka in koreografinja je svojo profesionalno pot začela leta 2006 z uspešno zaključenim študijem na SEAD – Salzburg Experimental Academy of Dance. Njeno delo se razteza od plesa do gledališča, kabareja, otroških predstav in glasbe. Aktivna je tudi kot plesna pedagoginja. Od leta 2015 se na odru pojavlja kot glasbena izvajalka pod psevdonimom Fraw Blanka, ki trenutno deluje pod neodvisno založbo Munje records; v letu 2022 je izdala svoj glasbeni prvenec z naslovom Stranski učinki.)
